Slovenija in Avstrija sta se dogovorili glede zaščite štajerskega hmelja

Vlagatelj vloge za zaščito štajerskega hmelja je Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Geografsko območje, na katerem se ga lahko prideluje, določajo meja štajerske pokrajine na zahodu, kjer se na jugozahodu in jugu nadaljuje po reki Savi, na jugovzhodu je meja državna meja s Hrvaško, na vzhodu reka Mura in na severu državna meja z Avstrijo.

Štajerski hmelj predstavljajo slovenske sorte hmelja, ki so vpisane v slovensko sortno listo. To so predvsem Savinjski golding, Aurora, Atlas, Ahil, Apolon, Bobek, Buket, Blisk, Celeia, Cekin, Cicero, Cerera, Dana, Styrian gold, Styrian Eureka in Styrian Eagle. V največjem obsegu se pridelujejo sorte hmelja Aurora, Bobek, Celeia in Savinjski golding, nekaj odstotni delež pridelave zavzemata novejši sorti Dana in Styrian gold.

Po prehodni nacionalni zaščiti štajerskega hmelja z zaščiteno geografsko označbo je Slovenija v letu 2014 na Evropsko komisijo vložila vlogo za registracijo štajerskega hmelja. Komisija je junija lani povzetek vloge za zaščito tega hmelja objavila v uradnem listu EU, kar je omogočalo državam članicam in tretjim državam, da vložijo ugovor na registracijo. V roku za ugovor je tega vložila Avstrija, ker se tudi tam, predvsem na južnem Štajerskem, prideluje hmelj. Komisija je sprejela avstrijski odgovor kot utemeljen, zato je Slovenijo in Avstrijo decembra lani pozvala k pogajanjem.

Dogovor sta potem državi dosegli marca letos, so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovenija lahko sedaj zaščiti štajerski hmelj, v Avstriji pa se še vedno lahko uporabljajo izrazi hmelj s Štajerske (Hopfen aus der Steiermark) in hmelj z južne Štajerske (Hopfen aus der Südsteiermark), vendar mora biti jasno označeno, da produkt izvira iz Avstrije. Omenjeni izrazi se ne smejo prevajati v tuje jezike, tudi v primeru izvoza avstrijskega proizvoda.

Za izvožen hmelj in izdelke iz hmelja se bo uporabljala označba "avstrijski hmelj". Avstrijski proizvajalci prav tako ne smejo uporabljati slovenskih simbolov (zastava, barve itd.). Slovenija pa lahko prevaja štajerski hmelj v druge jezike.

O zaščiti mora zdaj odločati še Evropska komisija, ki sta jo obe državi pozvali, naj o tem odloča čim prej. Slovenski hmeljarji bi tako lahko že letos uporabljali zaščitni znak.