Težave lahko poveča tudi neodgovorno ravnanje, uživanje alkohola, drog, pretiran telesni napor, neprimerna oprema in oblačila, a so prav socialno najbolj ogroženi tisti, ki najpogosteje potrkajo na vrata strokovne nujne medicinske pomoči (SNMP) v zdravstvenih domovih, pravi Marija Matejka Škufca Sterle iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
"Običajno gre za omrzline nog in tudi podhladitve, ki so največkrat blage. V večini primerov so pridružene še številne druge zdravstvene težave, razne kronične bolezni, ki so slabo zdravljene ali sploh niso zdravljene. V zdravstvenih ustanovah na urgentnih oddelkih jim razen zdravstvene oskrbe kaj veliko ne moremo nuditi (suha oblačila, prenočitev na toplem – v čakalnici), saj za kaj takega nimamo niti prostora niti sredstev,“ pravi Škufca Sterle.
Če ni medicinskega razloga za sprejem v bolnišnico, se taka oseba pogosto vrne v svoje okolje oziroma na cesto, tako razen lajšanja simptomov ne morejo zdravniki postoriti nič bolj korenitega ali dokončnega. Kljub temu pa je potrebno ob težavah ravnati pravočasno in pravilno tudi brez prisotnosti zdravnikov, saj so prvi in pravi ukrepi pogosto lahko tisti, ki rešijo življenje, nepravilno ukrepanje pa lahko zdravstvene zaplete še poslabša.
- blaga podhladitev (telesne temperature med 32 in 35 stopinj Celzija): podhlajena oseba je pri zavesti, je pa vznemirjena in drgeta, srčni utrip in dihanje sta pospešena,
- zmerna podhladitev (telesna temperatura pade na 28–32 stopinj Celzija): bolnik postane zaspan, otopel, ne drgeta več, dihanje in srčni utrip se upočasnita. Ima težave z vidom, otežen govor. Znižana telesna temperatura povzroči upočasnjene misli in težave z gibanjem, zato je še posebej nevarna, saj se bolnik pogosto ne zaveda resnosti razmer in zato sam ne ukrepa primerno,
- huda podhladitev (telesna temperatura manjšo od 28 stopinj Celzija): bolnik je nezavesten, dihanje in bitje srca sta komaj zaznavna.
Najpogostejše so podhladitve
V zimskem času se na oddelku SNMP najpogosteje soočajo s podhladitvami. Podhladitev telesa je zdravstveno stanje, pri katerem temperatura jedra telesa, notranjih organov in telesa pade pod 35 stopinj Celzija. Telo izgubi več toplote, kot je lahko proizvede, ohlajanje pa močno pospešita veter in padavine, človek pa je dlje časa izpostavljen nizkim temperaturam. Do podhladitve lahko pride tudi pri temperaturah nad štiri stopinje Celzija, če je oseba mokra, prepotena ali v mrzli vodi, še dodaja Škufca Sterle.
Kako pomagati?
Pri blagih podhladitvah zadošča, da se poškodovanega umakne na toplo, se ga zaščiti pred mrazom in če poleg gibanja in pospeševanja cirkulacije krvi v okončinah zaužije vroč sladkan čaj. Če ima bolnik moteno zavest, naj ne pije, saj obstaja možnost zadušitve, poudarja Škufca Sterle. V takih primerih je potrebno poklicati pomoč in preprečiti, da podhlajeni ne pade v nezavest.
Če pa je bolnik nezavesten, ga namestimo v stabilni bočni položaj, zaščitimo pred mrazom in nadziramo dihanje ter bitje srca. Pokličemo 112. Hudo podhlajenega bolnika je potrebno čim manj premikati, saj lahko z mehaničnimi dražljaji sprožimo motnje srčnega ritma, ki lahko povzročijo smrt.
Bolnika je vedno treba zaščititi pred mrazom in začeti ogrevati. Odstraniti je potrebno mokra oblačila, umakniti ga pred vetrom in ga zaviti v odeje, spalne vreče, folije. Ko ogrevate osebo, začnite najprej pri centralnih delih telesa, kot so prsni koš, vrat, glava in dimlje. Uživanje alkohola je prepovedano, saj alkohol povzroči še hitrejše ohlajanje, še dodaja Škufca Sterle.
Zaradi omrzlin pogoste amputacije
Podhladitvam sledijo zaradi mraza tudi poškodbe kože in tkiv. Ozebline so neprijetne, a ne tako nevarne kot primeri, pri katerih zaradi nizkih temperatur zmrznejo ter se poškodujejo tkiva, kar imenujemo omrzline. Poleg kože so prizadeta tudi globlja tkiva (mišice, kite, kosti) in pogosto vodijo do amputacij, najbolj prizadeti pa so tisti deli telesa, ki so najbolj oddaljeni od jedra telesa – prsti rok in nog, uhlji, nos in brada, dodaja Škufca Sterle. Najpogosteje jih srečamo pri brezdomcih in tudi pri alpinistih.
Ločimo povrhnje in globoke ozebline. Pri povrhnjih ozeblinah je koža normalno ali bolj občutljiva na dotik in bolečino, lahko so prisotni mehurji z bistro tekočino, koža je bleda, na otip normalna. Bolnik navaja bolečine (zgodnji znak omrzline), otrplost in mravljinčenje. Pri globokih ozeblinah bolečine izginejo, pojavi se popolna neobčutljivost. Prisotni so mehurji, napolnjeni s krvavo tekočino, koža je bleda (po ogretju pa siva in temno modra), na otip je trda ali usnjata. Kako bodo ravnali, se zdravniki odločajo v času dveh dni po ogretju, takrat pa postane tudi vidno za kakšno omrzlino gre.
Kako pomagati pri omrzlinah?
Bolnika je potrebno najprej zaščititi pred mrazom (pri tem pomagajo topla pokrivala, odeje, rokavice, zavetje tople sobe ali zavetja). Sprostimo mu vsa tesna mesta in odstranimo vse, kar bi motilo pretok krvi (ure, prstani) in odstranimo mokra oblačila. Če stanje zavesti ni moteno, spodbujamo gibanje, da preprečujemo podhladitev. Poškodovanec naj pije topel sladkan čaj.
Pri akutnih omrzlinah zdravniki priporočajo aspirin (če bolnik ni alergičen nanj in če nima težav z želodcem). Če nismo gotovi, raje ne damo ničesar.
Omrzlino hitro ogrevamo v vodi (temperatura vode med 38 in 42 stopinj Celzija). Vodi dodamo antiseptik (milnica, kamilice, hrastovo lubje). Prizadeti del potopimo v vodo za pol ure. Ude osušimo in mehko prekrijemo z gazo. Rahlo povijemo, imobiliziramo in poskrbimo za hiter prevoz do zdravnika.
Ne ogrevamo pa vseh bolnikov. Če je od nastanka omrzline minilo več kot 24 ur ali če med prevozom obstaja ponovna nevarnost zmrzali (reševanje v gorah), je potrebno nemudoma ukrepati, dodaja Škufca Sterle. Omrzlin ne smemo drgniti s snegom, ogrevati s suho toploto ali nad ognjem. Mehurjev ne prediramo. Po ogrevanju ne smemo dopustiti ponovnega zmrznjenja.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.