"Mi bomo postopek vzeli v obravnavo in ga obravnavali prednostno," je za sinočnjo rubriko 24ur Fokus razlagal Robert Šumi, predsednik protikorupcijske komisije.
Preverjali bodo, ali je predsednik vlade Robert Golob od češko-slovenskega poslovneža Tomaža Subotiča prejel nedovoljeno darilo. Leta 2023 je namreč Golob trikrat dopustoval v Subotičevi hiši v Karigadorju. Tam pa ni dopustoval skupaj s Subotičem, temveč s svojo partnerko Tino Gaber in svetovalko iz kabineta predsednika vlade Pino Weisseisen, ki je dopust tudi organizirala.
Kot smo razkrili sinoči, je prav vlada Roberta Goloba Subotiča imenovala v dve državni bolnišnici, Splošno bolnišnico Celje in Psihiatrično kliniko Ljubljana.
"Vsi funkcionarji moramo paziti, kaj počnemo v privatnem času, še posebej to velja za najbolj odgovorne funkcije v državi, kamor predsednik vlade zagotovo sodi. Tukaj je zelo tanka meja med zasebnostjo in pa javnim delovanjem in dejstvo je, da je treba strogo ločiti zasebnost in da zasebni interes nikoli ne sme vplivati na moje javno delovanje ali javno odločitev, in če to dosledno ločujemo v praksi, ni težav," za rubriko Fokus razlaga predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi.
Prepovedano darilo ali nasprotje interesov?
Predsednik vlade Robert Golob je v kratki izjavi sicer dejal, da javnosti ne bi smelo zanimati, s kom se druži v svojem zasebnem času: "Jaz razumem, da bodo zdaj napadi name, osebni, šli v vse različne smeri in tisto, kar je pomembno za ljudi ... Ni to, s katerim prijateljem sem jaz in s katerim ne, je pomembno, kaj ta vlada dela."
Premier je dodatno za STA pojasnil, da "odločno zavrača namigovanja v oddaji Fokus na POP TV", da je bil Subotič imenovan v svet zavoda, ker se je predsednik vlade zasebno mudil v njegovi hiši. "Očitno je uspešno zaključevanje vladnih reform, predvsem pa zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo, sprožilo poskus preusmerjanja pozornosti z zgodbami, ki v resnici to niso," so zapisali v kabinetu predsednika vlade.
Predsednik vlade bo v okviru svojih pristojnosti zahteval od resorne ministrice, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri poslovanju v Splošni bolnišnici Celje ustrezno ukrepa, so še napovedali v odzivu za STA.
A dejstvo je, da je po drugem dopustu prav Golobova vlada Tomaža Subotiča imenovala za nadzornika v svet zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana. Ali je Golob ministrski zbor obvestil o domnevnem konfliktu interesov, saj je tik pred glasovanjem dopustoval pri njem, ni jasno, kajti vlada ne želi razkriti, kako je Golob glasoval.
Šumi ob tem opozarja: "V kolikor zadeve niso transparente, odločaš o nekom, ki je s teboj povezan, pa tega ne naznaniš, takrat se ustvarja videz, da je šlo nekaj narobe, da se je potencialno zgodil konflikt interesov, torej da je prišlo do nasprotja interesov, ampak mi kot organ moramo to najprej dokazati na podlagi dokazov, izpovedi prič in tudi vašo dokumentacijo v tem konkretnem primeru bomo preučili in videli, ali je v tem primeru prisotna kršitev ali ne."
V nobenem primeru (tudi če gre za protokolarno darilo ali priložnostno darilo manjše vrednosti) uradna oseba ali njen družinski član ne sme sprejeti darila v zvezi z opravljanjem dela: če bi izročitev ali sprejem takega darila pomenila kaznivo dejanje; če je to prepovedano po drugem zakonu ali z na njegovi podlagi izdanimi predpisi; če se kot darilo izročajo denar, vrednostni papirji, darilni in vrednostni boni ter kartice in drage kovine, če bi sprejem darila vplival ali ustvaril videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.
V celjski bolnišnici zanikajo plačilo storitev za Tomaža Subotiča
Tomaž Subotič je sinoči odstopil z mesta predsednika sveta celjske bolnišnice: "Z današnjim dnem odstopam kot predsednik in član sveta Splošne bolnišnice Celje. Svetu zavoda pa želim uspešno nadaljnje delo," je dodal v odzivu za STA.
V celjski bolnišnici zatrjujejo, da niso plačali nobenih storitev za predsednika sveta zavoda Tomaža Subotiča. Pravno mnenje, ki so ga naročili pri odvetniški pisarni Nine Zidar Klemenčič leta 2023, pa se je nanašalo na podjemne pogodbe radiologov, so za STA zapisali v odzivu.
"Odvetniška družba Zidar Klemenčič je Splošni bolnišnici (SB) Celje januarja 2023 izstavila račun, v katerem je zaračunala storitve, opravljene za bolnišnico," so danes za STA zapisali v bolnišnici. Priložili so specifikacijo, iz katere izhaja, da gre pri izpostavljenih storitvah za pripravo pravnega mnenja, vezanega na kršitve podjemnih pogodb radiologov v SB Celje, in predloge, vezane na ukrepanje zoper radiologe. Kot pojasnilo, zakaj tega niso razkrili že televiziji, pa so navedli, da so od njih želeli specifikacije vseh računov, ki pa da jih ne morejo razkriti v celoti.
Prav tako ne drži očitek POP TV, da je bolnišnica pogodbo z odvetniško družbo Zidar Klemenčič sklenila retroaktivno, so zatrdili.
"Delovanje vodstva SB Celje je zakonito in vedno v korist bolnišnice in zlasti pacientov, kjer smo v zadnjih letih dosegli pomembne premike v oskrbi pacientov celjske regije," so ob tem dodali v bolnišnici in nanizali nekatere svoje dosežke.
Glede odstopa predsednika sveta zavoda Tomaža Subotiča pa so navedli, da "gre za njegovo osebno odločitev, ki jo je treba spoštovati". "V vsakem primeru ponovno poudarjamo, da noben pravni posel, ki ga je plačala SB Celje, ni bil povezan s poslovnimi aktivnostmi Subotiča," so sklenili.
Ministrstvo poziva svet celjske bolnišnice, naj preveri poslovanje zavoda
Na ministrstvu za zdravje so za STA potrdili, da so prejeli odstopno izjavo Subotiča s funkcije predsednika sveta Splošne bolnišnice Celje. Svet zavoda bodo še danes pozvali, da skliče izredno sejo in preveri poslovanje bolnišnice, s poudarkom na sklenjenih svetovalnih pogodbah ter po potrebi naloži izvedbo zunanje revizije poslovanja.
Z ministrstva so sporočili, da bodo vladi v najkrajšem možnem času predlagali novega člana sveta zavoda. "Pri odločanju so predstavniki ustanovitelja samostojni in neodvisni, pri obravnavi, presoji zadev in odločanju pa morajo ravnati transparentno, zakonito in s polno odgovornostjo za izvajanje politike ustanovitelja," so še zapisali.
Darila, kakšna so pravila?
Funkcionarji, pa tudi javni uslužbenci po protikorupcijskih pravilih, ki veljajo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ne smejo sprejemati nikakršnih daril, ki so povezani z njihovim delom. Takšna darila so prepovedana tudi za njihove družinske člane.
Izjema so protokolarna darila in priložnostna darila, ki pa ne smejo presegati vrednosti 100 evrov. Pri tem se priložnostna darila nanašajo na pomembne dogodke, kot so na primer zaključek šole, kulturni dogodek ali pa kakšen od praznikov. Pri tem ni pomembno, za kakšno obliko darila gre.
"Vse ostalo je treba odkloniti. Ni pomemben znesek, če gre za kaznivo dejanje ali za nasprotje interesov. Takšna darila je treba zavrniti," zaključuje Šumi.
KOMENTARJI (917)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.