Čez dan se da preživeti, ponoči pa je, če nimaš strehe nad glavo, izjemno težko, pravijo brezdomci. (Foto: Reuters)

Gospodarska kriza je pahnila veliko ljudi pod rob revščine in vse več je tistih, ki v teh mrzlih dneh nimajo strehe nad glavo. Živo srebro v termometrih se je spustilo pod ničlo, v naslednjih dneh pa bo mraz še hujši. Številni brezdomci se zatekajo v garažne prostore, v veže blokov, čakalnice in kleti, zapuščene hiše, tisti z malce več sreče pa lahko prespijo pri dobrotnikih ali v centrih za brezdomce.

Prav slednji so nabito polni in v teh zimskih dneh kljub prizadevanjem in trudu zelo čutijo prostorsko stisko in pomanjkanje ležišč za vse, ki so pomoči potrebni. Zavetišča premorejo le v večjih slovenskih mestih, tako je za silo poskrbljeno za brezdomce v Ljubljani, Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Kranju in Kočevju, a je ljudi v stiski iz leta v leto več tudi drugje po Sloveniji.

Na vrata zavetišč potrka vsako zimo vse več tistih, ki nimajo strehe nad glavo. (Foto: Reuters)

V Ljubljani za brezdomce res najbolje poskrbljeno?

Največ zavetišč premore Ljubljana. Poleg glavnega zavetišča na Poljanski cesti, ki ima preskrbljeno celodnevno oskrbo za 28 ljudi, so vrata za brezdomce odprta še v Vincencijevi zvezi dobrote v Plečnikovem podhodu in v zavetišču Božjega usmiljenja na Ježici. Sestre imajo na voljo 26 ležišč, kjer lahko moški brezdomci prespijo in poleg zajtrka pojedo vsaj toplo večerjo.

"V zimskem času potrka na naša vrata več ljudi kot običajno. Vsakdo, ki zaprosi za odejo, toplo obleko ali obrok, to pri nas dobi, ne more pa pri nas tudi vsakdo prenočiti,“ je povedala prostovoljka v dnevnem centru v Plečnikovem podhodu, gospa Simona. Na voljo imajo le sedem ležišč, na katerih prenočijo njihovi stalni gostje. Ko kdo ležišča ne potrebuje, ga dobi naslednji na seznamu čakajočih, ostale pa preusmerijo na druge centre po mestu.

Fotogalerija (4)

• 
• 
• 
• 

Vse je na plečih prostovoljcev

Bojan Kuljanac iz Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice po drugi strani pravi, da je v Ljubljani za brezdomce čez dan še kar v redu urejeno, čez noč pa se mora vsak znajti, kot se najbolje more. Če imaš kup kartona in štiri prešite odeje, se da prespati še pod mostom, večinoma pa se zatečejo v kleti, garaže, veže, v bližino toplovodov ali pekarn. Premraženi iščejo zatočišče tudi v strojnicah in sušilnicah v blokih, doda Kuljanac. Ljudje, pravi, imajo posluh za soljudi v stiski, če ti ne smetijo prostorov v blokih, a to neka trajna rešitev ni, niti ne more biti.

"V Ljubljani je po ocenah policije okoli 400 registriranih vidnih brezdomcev, a je številka vsaj dvakrat višja. 800 brezdomcev je bližje resnici. Čez leto gre, pozimi pa se pokaže težava, saj Mestna občina Ljubljana odpira vrata zavetišč šele, ko padejo temperature pod minus pet stopinj Celzija. Kaj pa mraz, ki je tudi okoli nule precej hud? Očitno bo moral še kdo umreti, da se bodo stvari obrnile na bolje,“ izpostavi problematiko Kuljanac.

V prostorih Kraljev ulice se čez mesec zvrsti več kot 100 novih obrazov, v enem letu pa je številka presegla že 400 obiskovalcev. Prostovoljci pomagajo bolj pri integraciji posameznikov v normalno življenje, jim pomagajo z različnimi izobraževalnimi delavnicami in nasveti, saj stremijo k trajnejšim rešitvam in ne gašenju zgolj površinskih začasnih problemov, pravi Kuljanac. Zjutraj je razlog za prihod v prostore rogljiček, kos kruha, čaj in kava ter predvsem toplo zavetje v prostorih, kjer brezdomcev ne obsojajo in ne odganjajo.

Razkorak med človeka dostojnim življenjem in brezupno revščino je vse večji tudi pri nas. (Foto: Reuters)

Življenje, kot ga piše ulica

Eden stalnih obiskovalcev in prava legenda med ljubljanskimi klošarji je Tone. Na ulici živi že od leta 1985 dalje in kot zatrjuje, mu hudega ni. "Znajti se je treba. Priskrbiš si nekaj za pokrit, najdeš zavetje in kar nekako gre. Se da preživeti, če pa je kaj še za popit, pa je boljše,“ pravi Tone. V zavetišče noče iti, saj se z mlajšimi klošarji ne razume najbolje.

Tone živi na ulici že od leta 1985. (Foto: Žigažaga)

"Jaz sem na ulici že skoraj trideset let in imam rad svoj mir, ti mladi tridesetletniki pa radi težijo in ni mi do tega, da bi to trpel,“ dodaja. Kako preživi noč in predvsem kje, pa noče razkriti. Kot pravi, bi lahko kdo drug zasedel njegov prostor in zato vsi brezdomci svoja zatočišča varujejo kot najbolj varovano skrivnost.

Eno se nahaja v bližini prostorov Kraljev ulice. Za panojem in stekleno steno je skrit nizek prostor, prepreden s cevmi, v katerem si je našel eden izmed nesrečnikov, ki v teh mrzlih dneh nimajo strehe nad glavo. Toplo zavetje je vse prej kot človeka vredno, a je vseeno bolje kot nič. Kaj več ni pripravljen povedati, prav tako se noče fotografirati.

Mraz pa je razredčil tudi vrste klošarjev in brezdomcev, ki se zbirajo pred Prešernovim spomenikom in Frančiškansko cerkvijo. Že nekaj stopinj pod ničlo so dovolj, da je tudi običajno beračenje in prodaja časopisa Kralji ulice vse prej kot enostavno opravilo. "Tudi ta mraz bova preživela, tako kot ostali ljudje. Mraza smo navajeni, poletja navajeni. Slabša je prodaja, ker ljudje težje v žep sežejo in jih zebe v roke. Čez noč pa nama je bolje, ker smo si gotovi ljudje nabavili sobe,“pravita Marjana in Boštjan. "Socialke smo dali, da bomo imeli sobe, za sproti pa si nažicamo,“ dodaja Boštjan. Ljudje so še kar v redu, doda Marjana, in se z njimi še da pogovoriti. Dobre duše tako dajo še kaj za pojesti, kdaj pa pade kakšen priboljšek, čajček.

Ozebline in kronične težave z dihali so pozimi pri brezdomcih stalnica. V Sloveniji je v zadnjih 12 letih pozimi zmrznilo v povprečju 23 ljudi na leto. (Foto: Reuters)

Mraz in kriza neusmiljena tudi v Mariboru

Velika stiska pesti tudi brezdomce v Mariboru. Mariborsko zavetišče za brezdomce, ki deluje v okviru centra za socialno delo, je skozi vse leto polno zasedeno, pozimi pa na njihova vrata potrka še več tistih, ki nimajo kam. V Mariboru je brezdomcev več kot 100, natančnega podatka pa ne premore noben občinski register v Sloveniji.

"Pri nas je na voljo 24 postelj, na katerih spi 25 uporabnikov, v našem centru pa so vrata odprta tako za moške kot ženske, a je povpraševanje žensk zelo slabo. Povpraševanja je več, kot imamo na voljo kapacitet, glede na mraz pa bomo v naših prostorih nedvomno namestili še koga več. V pisarne, če ne bo šlo drugače, in na zasilna ležišča,“ pravi vodja mariborskega zavetišča za brezdomce Ljubo Gagič.

Poleg strehe nad glavo, postelje in hrane brezdomcem nudijo tudi drugo pomoč. “Nudimo prvo socialno pomoč, pomoč pri reintegraciji v družbo in pomoč pri urejanju statusa. Sodelujemo z lokalno skupnostjo in v našem skladišču imamo na voljo tudi tople odeje in obleko, s katerimi je z mrazom nekoliko lažje shajati,“ pravi Gagič. Na pomoč priskoči tudi Karitas, s katerim zgledno in dobro sodelujejo.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!