Kriza uničuje naše zdravje!

Odgovor na vprašanje, kako je kriza vplivala na zdravje ljudi zadnjih nekaj let, sta poiskala dva raziskovalca – David Stuckler iz Oxforda ter Sanjay Basu iz Stanforda. Zbrala sta podatke o zdravju ljudi v zadnjih desetih letih in z njihovo analizo poskušala ugotoviti, kako se je zdravstveno stanje poslabšalo od začetka krize do danes. Rezultati so skrb vzbujajoči, opozarjata britanska strokovnjaka.

Ko je kriza, ljudje začnejo najprej varčevati na hrani. Kupujejo cenejšo in običajno manj kakovostno hrano. Prav tako varčujejo pri zdravniški oskrbi. Mnogi se odpovedujejo dodatnim zdravstvenim pregledom, plačljive storitve odpovedujejo. Izbirajo cenejše zobozdravnike, cenejša zdravila in posegajo po cenejših prehranskih dopolnilih, če si jih seveda sploh privoščijo. Strokovnjaka sta ugotovila, da se je v zadnjih kriznih letih povečalo število nalezljivih bolezni.

Prav tako je vse več ljudi depresivnih, ugotovila pa sta tudi bistveno povečanje števila samomorov. Vse skupaj je posledica revščine, odpuščanj, slabih obetov za generacije, ki končujejo šolanje, kar precejšen odstotek pa k temu pripomore slaba zdravstvena oskrba oseb, ki imajo psihične težave in bi potrebovale celostno psihiatrično oskrbo. Ena od ugotovitev Stucklerja in Basuja je bila, da ima zaradi krize vedno manj ljudi dostop do ustrezne zdravstvene oskrbe.

V času najhujše krize in recesije je bilo na območju Evrope in Severne Amerike ugotovljenih več kot 10.000 samomorov. Po ocenah obeh strokovnjakov več kot milijon ljudi trpi za eno od oblik depresije. V poročilu, ki bo kmalu objavljeno v vseh pomembnejših zdravstvenih zbornikih, sta poudarila, da so posledice krize evra katastrofalne. Če države klestijo zdravstveno blagajno, potem je pričakovati, da bo zdravstvena oskrba temu primerno slabša. Ljudje varčujejo pri zdravilih, vse redkeje odhajajo k zdravnikom, zaradi več psihičnih bolnikov pa nekateri sploh ne pridejo do potrebnega zdravljenja, opozarjata raziskovalca in dodajata, da so zaenkrat najhujše posledice krize v Španiji, Grčiji in na Portugalskem, kjer je tudi največja stopnja brezposelnosti.

Da je Grčija najbolj na udaru, kažejo tudi podatki, da je leta 2011 število samomorov naraslo za 40 odstotkov. Izbruhnila je epidemija malarije. Vse več je odvisnikov od alkohola in drog. Ker so oklestili sredstva za pomoč odvisnikom od drog, so ukinili številne preventivne programe. Ni bilo denarja za projekte, kot je deljenje brezplačnih igel za narkomane, zato so si ti začeli deliti igle med sabo. Posledično je naraslo število okuženih z virusom HIV.

Slovenija: Oddelki psihiatrije so polni

Zaradi krize in varčevanja so se marca letos oglasili tudi direktorji psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji, ki opozarjajo, da je Slovence kriza potrla. Viša se število psihičnih motenj, anksioznosti in depresije. Oddelki psihiatrije so polni, denarja za njihovo delo pa vedno manj.

Med gospodarsko krizo je pitja alkohola še več. Veliko je alkoholizma, ki nastane zaradi izgube služb, saj ljudje težave utapljajo v alkoholu. Treba bi bilo okrepiti in ne oklestiti programov preventive, opozarjajo strokovnjaki, a denarja ni od nikoder.

Ljudje, ki so izgubili službo, ostali brez dohodka s položnicami in krediti, nimajo več volje do življenja. Najprej začnejo varčevati pri sebi, svojem zdravju, nato posežejo po alkoholu, drogah. Pomoči ni od nikoder, saj država varčuje v zdravstvu. Večina izhod iz krize vidi le še v samomoru, nekateri pa se iz obupa poskušajo maščevati vladajočim, tako kot se je v nedeljo 49-letni Italijan, ki je streljal pred vladno palačo Chigi v Rimu in ranil tri osebe. Zaradi krize je izgubil službo, krivdo za slabe gospodarske razmere v državi pa vidi v nesposobni vladi.