"Med ginekologi v registru ni evidentiranega ugovora vesti na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP)," so sporočili z Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS), potem ko je v javnosti odjeknila novica o ginekologinji, ki je istospolno usmerjeni pacientki zavrnila obravnavo.
Spomnimo. Kot so pojasnili v uradu zagovornika načela enakosti, je tožnica pri svoji ginekologinji opravila pregled. Ko ji je povedala, da je v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo v Avstriji, pa ji je ginekologinja razložila, da njene nosečnosti ne bo vodila, češ da je vložila ugovor vesti glede opravljanja vseh ginekoloških zdravstvenih storitev, povezanih s postopki OBMP pri istospolnih parih. Pacientka je zato prijavila diskriminacijo, odločila pa se je tudi za tožbo.
Ginekologinja trdi, da je bila prepričana, da je njen ugovor vesti ustrezen. Sklepe pristojnega odbora Zdravniške zbornice o diskriminatornosti ugovora pa da je prejela, potem ko je nadaljnje zdravljenje pacientke že zavrnila. Svoj ugovor vesti je nato umaknila.
Na ZZS pojasnjujejo, da lahko zdravnik poda ugovor vesti ob vpisu v register zdravnikov ali kadar koli kasneje med svojim poklicnim delom. "Odbor za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici je v zvezi s tem sprejel stališče, da se ustrezen ugovor vesti nanaša na konkreten zdravstveni poseg in ne na določen zdravstveni poseg samo pri določeni skupini pacientov, ki jim je skupna osebna okoliščina (npr. istospolna usmerjenost, barva kože, vera ...)," so dodali.
Zbornica sicer zdravnikovo izjavo o ugovoru vesti le vpiše v register, ne opravi pa vsebinske presoje.
Postregli so tudi s podatkom, da je le 46 od 2036 vpisanih zdravnikov in zobozdravnikov v zadnjih petih letih izrazilo ugovor vesti. Letos jih je to storilo pet, lani eden več.
Po podatkih ZZS se ugovor najpogosteje nanaša na umetno prekinitev nosečnosti in postopke evtanazije (kljub temu, da ti v Sloveniji niso zakoniti, torej v praksi tega ugovora ne uveljavljajo).
"Trenutno je v register vpisanih 226 zdravnikov/zobozdravnikov z izraženim ugovorom vesti (kar predstavlja 1,8 odstotka vseh članov Zbornice), vendar to ni podatek o dejansko uveljavljenih ugovorih vesti v praksi. Kot primer: Zdravnik lahko izrazi ugovor vesti zoper določen medicinski postopek, ki ni del njegove vsakodnevne klinične prakse ali specializacije. V takšnih primerih gre za izraz osebnega prepričanja, vendar ugovora v praksi ne bo uveljavljal, saj zdravnik z omenjenim posegom niti sicer ne bi bil poklicno soočen," so pojasnili v ZZS.
Po mnenju informacijskega pooblaščenca je z vidika varstva osebnih podatkov sicer bolj primerno, da zdravstveni delavec izjavo o ugovoru vesti poda neposredno pred konkretno zdravstveno oskrbo ter na lastno pobudo. Tudi zato podatek o vpisu ugovora v register ni neposreden kazalnik njegove dejanske uporabe v praksi, je še dodala.
