Gospodarski krog vlado poziva k razbremenitvi

"Socialna kapica je potrebna razmisleka, nujna pa sta davčna razbremenitev v vseh ozirih in odlog uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi za eno leto. Na kratek rok lahko vlada spremeni metodologijo za omrežnino ter zameji ceno elektrike za gospodinjstva in za poslovne odjemalce," je na današnjem srečanju Gospodarskega kroga dejal Tibor Šimonka. Nujni so debirokratizacija in poenostavitev postopkov umeščanja v prostor ter povečevanje vlaganj v inovacije in raziskave.

Po njegovem mnenju je treba vlaganja v znanost okrepiti zato, da se struktura gospodarstva počasi spremeni iz pretežno proizvajalcev delov, materialov in sestavin v končne proizvode z višjo dodano vrednostjo ter v storitve z visokim znanjem v visokih tehnologijah. Da bi morali opredeliti in postaviti ključne nosilne panoge industrij, se je strinjal tudi predsednik Združenja Manager Iztok Seljak.

Kot ključne sektorje, ki bi se lahko povezali, kot se je avtomobilska industrija v Misiji GREMO, je izpostavil farmacijo, biotehnologijo, digitalni sektor, sektor umetne inteligence. "Verjamem, da je še čas za to, da se podoben sistem skupnega nastopa oz. poslovni model vzpostavi tudi na teh ključnih industrijah," je dejal Seljak. Zato je celotno politiko pozval k pogovorom z gospodarstveniki, da skupaj na novo opredelijo slovenski nacionalni interes.

Socialni dialog je ob pogajanjih za pokojninsko reformo po mnenju govorcev pokazal, da je mogoče doseči uravnotežene rešitve. Med tistimi, ki na to čakajo, je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar izpostavil prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi državi prinesel dodatnih 700 milijonov evrov. "Še vedno pa ne vemo, kako se bo zakon izvajal in kam bo šel ta denar," je opozoril.

Predstavniki organizacij, ki tvorijo Gospodarski krog, so opozorili na zaostrene geopolitične razmere. Manjše države bodo po mnenju Šimonke v teh razmerah zelo izpostavljene vsem negativnih tveganjem in bodo utrpele večjo škodo kot velike igralke. Seljak je trenutne razmere, ki jih kroji trgovinska vojna ZDA s svetom, zlasti s Kitajsko, označil za izredne. Zato je po njegovem čas za izboljšanje pogojev za povečanje konkurenčnosti.

Po mnenju predsednika Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marka Lotriča bi morali v času krepitve sredstev za obrambo spodbujati inovacije na področju tehnologij s civilno in obrambno uporabo, vlada in gospodarstvo pa bi morala oblikovati prehransko, energetsko in teritorialno agendo. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je dodal, da bi morali v državi med drugim nujno povečati učinkovitost javnih storitev.

Po njegovem mnenju ter po mnenju generalne direktorice AmCham Slovenija Ajše Vodnik in predsednika nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaža Brodnjaka bi morali izboljšati dostop do usposobljene delovne sile. Brodnjak je problematiziral premik kakovostne delovne sile iz države, Vodnikova pa odsotnost šolske reforme in vključitev digitalnega jezika v šolanje.

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je opozoril, da Slovenija po pandemiji covida-19 zaostaja za Hrvaško. S predstavniki organizacij so opozorili na odhod podjetij in izobraženega kadra na Hrvaško. Ivanc je spomnil na visoko obremenitev plač z dohodnino in prispevki ter na cene energentov, ki šibijo konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti. Podatki kažejo, da podjetja premalo investirajo v naložbe, ki bi krepile produktivnost, je dodal.

V Davčno svetovalni zbornici Slovenije se po besedah predsednika Ivana Simiča zavzemajo za enostavnejšo davčno zakonodajo, za spoštovanje davčnih zavezancev in za zakonite odločbe finančne uprave. Predsednik Skupine podjetij z notranjim lastništvom Matjaž Čemažar je izrazil nujnost ukrepov za razvoj solastništva zaposlenih, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek pa v času sprejema t. i. kmetijske reforme nujnost dialoga.

Slovenija mora po mnenju vseh postati bolj privlačna za domače in tuje investitorje. Izpostavili so nujnost sprememb v sodnem sistemu, da bo ta zagotovil hitro, predvidljivo, transparentno in pošteno sojenje. Ključno je sodelovanje med državo, gospodarstvom, izobraževalnim sistemom, raziskovalno razvojno sfero in družbo pri oblikovanju dolgoročno vzdržnega in razvojno naravnanega poslovnega okolja, so ocenili.