Finančni POPkast z gostom, ki ima bogate mednarodne izkušnje v bančništvu. Luka Podlogar, predsednik uprave NLB Skladi, je pripovedoval, kako je doživel gospodarsko krizo leta 2008, ko je delal na eni od največjih investicijskih bank na svetu Citigroup. "Tam sem doživel stečaj Lehman Brother, čez okno smo gledali, kako so praznili stavbo in odšli na podzemno železnico. Spomini, ki bodo vedno ostali, tudi sam sem teden kasneje pospravil pisarno, ker sploh nismo vedeli, če bodo ameriške banke obstale, ampak se je vse dobro izteklo." V mladosti je najprej razmišljal o študiju medicine ali biotehnologije, vendar ga je življenjska pot ponesla v svet bančništva, naziv MBA je pridobil na IESE Business School v Barceloni. Glede na sredstva v upravljanju investicijskih skladov so NLB Skladi največja družba za upravljanje v regiji jugovzhodne Evrope. "Približno 2,6 milijarde evrov imamo v upravljanju, ljudje se največkrat odločajo za globalno razpršitev, ker večina vlagateljev nima časa, da bi aktivno spremljali trge in naložbe selili recimo iz kitajskega v tehnološki sektor. Za ljudi je pomembno, da zmanjšajo tveganje in zato se mnogi odločijo tudi za naložbo v delnice in obveznice v uravnoteženem skladu, recimo 60 odstotkov delnic in 40 odstotkov obveznic. "
Bitcoin je dosegel zgodovinsko najvišjo vrednost in tudi zlato je v tem tednu doseglo zgodovinsko najvišjo vrednost. Glavni ameriški indeksi so letos na najvišjih vrednostih, medtem ko obrestne mere ostajajo visoko in zakaj bi jih centralne banke sploh nižale, če gre borznim trgom tako zelo dobro. "Nemčija se medtem že spogleduje z recesijo, gospodarska rast v evroobmočju je bila komaj malce čez nič, v Sloveniji smo bili še dokaj dobro, nekje 1,6 odstotka za leto 2023, inflacija v Evropi vztraja v storitvenem sektorju, globalno se sicer znižuje, ampak gospodarstvo potrebuje nižjo obrestno mero zato, da dobi novi zagon." Gospodarstvo se ohlaja, investicije družb so nižje, kar je zgolj posamezni indikator od številnih, ki nakazuje na resnost izziva. Vseeno nismo na pragu recesije, vendar je vprašanje, če je t. i. mehak pristanek možno doseči brez nižanja obrestnih mer. " Letos bi tako imeli v Evropi še dokaj skromno rast med nič in en odstotek, naslednje leto 2025, viden pospešek gospodarstva z močnejšo gospodarsko rastjo."
Geopolitične napetosti se v super volilnem letu stopnjujejo, države zvišujejo izdatke za obrambo in tečaj delnic vojaškega sektorja posledično narašča. Ali je najboljša rešitev status quo, ker bi zmaga ene ali druge strani lahko povzročila globalni konflikt, ki si ga nihče ne želi. " V Ameriki je vedno težje dobiti dodatna sredstva za financiranje v kongresu. Tudi v Evropi je precej nasprotujočih si mnenj glede financiranja vojne v Ukrajini. Vlagateljem ne svetujem, da stojijo ob strani in čakajo, da se bo nek konflikt razrešil, ampak da razpršijo premoženje, ker so globalne delnice v času svetovnih vojn oziroma ob koncu konflikta vedno zrasle. Ostati v krču in hraniti denar na banki ni dobra odločitev." Geografsko zanimiv trg v letošnjem letu je Japonska. " Zanimiva je tudi Indija kamor sta med drugim Samsung in Apple že preselila določen del proizvodnje in vidimo, da se bo podoben trend odvijal v prihodnosti."
Zanimivi naložbeni sektorji ostajajo poleg tehnoloških tudi farmacevtska podjetja. Zdravila, ki so bila prvotno namenjena diabetikom, se danes razvijajo v novo generacijo zdravil za zdravljenje debelosti, ki je tudi svetovno največji zdravstveni problem. V Evropi je vodilna družba Novo Nordisk v ZDA Eli Lilly. " Prihajajo nove farmacevtske družbe z drugačnimi molekulami in pred nami je zelo zanimivo področje. Tehnološke delnice so medtem že imele visoko rast v zadnjem obdobju in mislim, da brez njih ne smeš sestaviti portfelja, ker umetna inteligenca in z njo povezane panoge polprevodnikov poganjajo celoten trg."
V Finančnem POPkastu tudi o slovenskem kapitalskem trgu in tisoče novih trgovalnih računih, finančnih svetovalcih, ki to ne bi smeli biti, in dostopnih trgovalnih platformah ter hitri popularizaciji investiranja v zadnjih letih.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.