Finančni POPkast: Prej smo se naučili ločevati odpadke kot investirati

Razumemo koncept, da ni dovoljeno odlagati stekla v zabojnik, ki je namenjen za papir, in razumemo, zakaj embalažo ločujemo posebej, vendar v mnogih kulturah teh družbenih standardov ne poznajo, zato odlagajo vse smeti v isti zabojnik in s tem nimajo težav. Nam, ki smo se naučili biti odgovorni in vestno ločujemo tudi za lepšo prihodnost naslednjih generacij, se takšno neodgovorno početje zdi nazadnjaško ali celo primitivno. Zelo podobno stanje imamo na finančnem področju, je v tokratnem Finančnem POPkastu razložil Primož Cencelj, CFA, eden najuspešnejših upraviteljev premoženja v državi in izvršni direktor Modre. "Če moramo ljudem razlagati, da je obveznica bolj varen inštrument kot depozit, smo naredili veliko strateško napako, da ob rojstvu države nismo v kurikulum osnovnih in srednjih šol tej vsebini namenili več pozornosti, kot smo projektu Eko frajer, ki je mlade učil, zakaj je smiselno ločevati odpadke. Preplavati bomo morali še cel ocean, da v družbi pridemo do osnovne finančne pismenosti."  

"Študiral sem v Kanadi, Nemčiji, Španiji. Nisem študiral v ZDA, ampak v vseh teh jurisdikcijah, kjer sem študiral, ljudje bistveno bolje razumejo osnove in znajo denar vložiti v obveznice ter delnice kot pri nas. Jaz mislim, da v Sloveniji velika večina ljudi niti tega ne ve, kako sploh odpreti trgovalni račun."  Življenjski standard v Sloveniji je dober in v POPkastu smo skozi analogijo razložili, kakšno škodo predstavljajo zamujene finančne priložnosti. "Imate lepo nepremičnino, novo cesto in vso infrastrukturo, potem pa si kupite dober avto, vendar niste sposobni nikamor zapeljati, ker se vam niti sanja ne, kako se ga sploh vozi." Nihče se ni rodil z znanjem, ki ga ima danes. V življenju nabiramo izkušnje in enako je z investiranjem, največ pridobimo na podlagi izkušenj. Kako se soočiti z dobičkom ali izgubo, kako prijaviti davke in kako sploh poiskati primerne naložbe na trgu?

Januarska inflacija v Sloveniji je bila 3,3-odstotna. Na ravni evro območja je bila 2,8-odstotna in postopno upada glede na prejšnje obdobje. Trg dela je odporen, brezposelnost je rekordno nizka in centralne banke ne vidijo potrebe, da bi hitele z nižanjem obrestnih mer. Pred mesecem je ameriški trg pričakoval, da bo letos šest nižanj po 25 bazičnih točk, vendar je v nedeljo prvi mož Zveznih rezerv (Fed) Jerome Powell v aktualni magazinski oddaji 60 minut izpostavil, da predvideva zgolj tri nižanja, ki bi se lahko zgodila šele v drugi polovici leta. "Zakaj sploh nižati obrestne mere? Vsi stremimo, da bi se vrnili v stanje, ki nam je znano, da je inflacija nepomemben faktor in obresti so blizu nič, da se lahko žur na trgu nadaljuje."  

John D. Rockefeller je bil eden najbogatejših ljudi v zgodovini in ob njegovi smrti so njegovo dediščino ocenili na 24 milijard dolarjev (22 milijard evrov). Samo v petek je Mark Zuckerberg, ki je 13-odstotni lastnik družbe Meta, ki ima v lasti Facebook, Instagram in WhatsApp, zaslužil 28 milijard dolarjev (26 milijard evrov). Meta je samo eno od podjetij iz skupine veličastnih sedem, ki imajo velikanski delež v indeksu. Sestava spominja na čas v začetku tisočletja, ko je z razvojem interneta nastal t. i. "dot-com" balonček, ljudje so vlagali v podjetja, ki so obljubljala prihodnost, vendar niso imela nobenih dobičkov ali denarnega toka. Tokrat je drugače, ker velika tehnološka podjetja odlično poslujejo. "Amazon je delal izgubo 20 let in tudi pri Tesli smo se spraševali, ali bo to podjetje sploh kdaj delalo dobiček, medtem ko je bila vrednost teh dveh delnic neverjetna in danes imata obe podjetji pozitiven denarni tok ter sta dobičkonosni," opravičujejo vso vero iz preteklosti.