Finančni Popkast: Geopolitična tveganja

V tokratnem Finančnem Popkastu je profesor za mednarodne finance z Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Mojmir Mrak analiziral aktualna geopolitična tveganja v svetu. Velik uspeh je bil, da sta se prejšnji teden v San Franciscu srečala predsednika Združenih držav Amerike Joe Biden in Kitajske Ši Džinping. Pred tem so bili namreč od afere z vohunskimi baloni ter obiska Nancy Pelosi v Tajvanu komunikacijski kanali med državama prekinjeni, zdaj pa so se odnosi nekoliko izboljšali. "Ne govorimo o vojni, v primeru Tajvana bi se lahko med vojaškimi ladjami zgodila slučajna napaka in že to predstavlja veliko tveganje za svetovno gospodarstvo."

Globalizacija je pomenila obdobje, ki je dobro za mednarodno poslovanje, vendar je danes svet drugačen, multipolaren. Danes je Kitajska glavni kreditor vsaj 20 držav v razvoju in posledično tudi njihov osrednji trgovski partner. Poleg ZDA smo dobili Kitajsko, ki postaja paralelni gospodarski in politični pol. Uveljaviti se želi kot vodja združenja držav BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), vendar ji pri tem Indija nasprotuje. "BRICS nima medsebojne koherentnosti in težko se dogovorijo, kar smo videli, ko se niso znali dogovoriti, kdo bo vodil denarni sklad, ki bi bil alternativa mednarodnemu denarnemu skladu."

V ZDA so tehnološke delnice v novembru poletele v nebo. Inflacija se zmanjšuje in scenarij o mehkem pristanku, ki si ga želi Jerome Powell, prvi mož ameriške centralne banke Fed, se zdi uresničljiv. Vseeno se nam obetajo visoke obresti za dlje časa. "Od gospodarske krize leta 2008 živimo v drugačnih časih, visoke obresti niso nova normalnost, kar smo imeli zadnjih 10, 15 let, ni bilo normalno. Zdaj smo bližje tistemu, kar je dejansko normalno, če gledamo daljše 30-, 40-letne cikle."

V Sloveniji imamo visoko inflacijo, ki je dvakrat višja od evropskega povprečja, in višanje cen bomo občutili še kar nekaj časa. "Naše storitve so na trgih manj konkurenčne in izvoz je za Slovenijo ključnega pomena. Dobrih 70 odstotkov našega BDP izhaja iz izvoza. Pri velikih državah, kot sta ZDA ali Kitajska, izvoz predstavlja okoli 20 odstotkov BDP, ker imajo ogromen domači trg." V gospodarski krizi se velike države popolnoma drugače spopadajo z ekonomskimi izzivi kot manjše države. V Sloveniji smo premalo konkurenčni, potrebujemo boljšo produktivnost, ki bi jo lahko izkoristili tudi s pomočjo evropskih sredstev.

V Finančnem Popkastu smo poudarili tudi pomen dolarja kot svetovne valute, kako bo prekomerno zadolževanje vplivalo na svetovno gospodarstvo, zakaj je cena zlata zopet nad 2000 dolarji za 31,1-gramsko unčo ter da sta največji uvoznici ruske nafte Indija in Kitajska. O regulaciji kriptosredstev in tehnologiji blokov, na katerih bodo zaživele prihajajoče digitalne valute centralnih bank.