Sesalce najdemo v jezerih in rekah v podsaharski Afriki, po trenutnih ocenah naj bi jih bilo med 115.000 in 130.000. Poleg trgovine s slonovino, ki jo najdemo v njihovih zobeh, jih ogrožajo tudi krčenje naravnega habitata in posledice globalnega segrevanja.
S povodnimi konji se lahko sicer zakonito trguje v komercialne namene in za lovske trofeje, in sicer v skladu s Citesom, Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, poroča The Guardian.
Afriške države predlagale, da se povodnim konjem zagotovi najvišjo zaščito
Pred naslednjim, devetnajstim, srečanjem članic Citesa, ki bo novembra potekalo v Panami, je 10 zahodnoafriških držav, med njimi so tudi Togo, Gabon in Mali, predlagalo, da se povodnim konjem zagotovi najvišjo zaščito. Trenutno so uvrščeni v drugo kategorijo, kar pomeni, da jim ne grozi nujno izumrtje, a bi jim lahko, če trgovina z njimi ne bi bila regulirana.
Če bi njihov predlog odobrili, bi to pomenilo popolno mednarodno prepoved trgovine z deli telesa povodnega konja in njihovo slonovino. Ocenjuje se, da se je od leta 2009 do 2018 zakonito prodalo najmanj 77.579 izdelkov ali kosov povodnega konja.
Tehtajo lahko skoraj dve toni, breje pa mladiča nosijo osem mesecev
Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) je povodne konje leta 2016 označila za vrsto, ki je ranljiva za izumrtje, in izpostavila, da prihaja do lokalnih upadov, zlasti v zahodni Afriki. To je vzbudilo tudi kar nekaj strahov glede preživetja vrste v nekaterih od skupaj 38 afriških držav, kjer živijo.
Povodni konj je sicer ena najtežjih kopenskih živali na svetu – samci lahko tehtajo do 1,8 tone. Vrsta pa je grožena tudi zaradi dolge brejosti. Samice, ki so spolno zrele šele pri devetih ali desetih letih, mladiče nosijo osem mesecev.
Rebecca Lewison, sopredsedujoča skupini strokovnjakov za povodne konje pri Komisiji za obstanek vrst pri IUCN, je dejala, da so povodni konji kot vrsta spregledani, saj pogosto živijo v velikih skupinah, kar lahko daje vtis, da jih je tudi v naravi veliko. A kot poudarja, se je njihova populacija v zadnjih 20 letih močno zmanjšala.
"Največja grožnja povodnim konjem je izguba in degradacija habitata. Navadni povodni konji se za preživetje zanašajo na sladko vodo, zaradi česar so pogosto v konfliktu z lokalnimi skupnostmi, ki prav tako potrebujejo svežo vodo za kmetijstvo, energijo in ribolov," je dejala.
Predlog za zaščito vrste sicer verjetno ne bo vplival na majhno populacijo povodnih konjev v Kolumbiji, ki je zrasla iz zasebne zbirke narko kralja Pabla Escobarja. Mnogi ekologi pravijo, da so na območju invazivni in da bi jih bilo treba iztrebiti.
V 1. kategorijo ogroženih živalskih vrst jih je uvrščenih le približno 1500
Sekretariat Citesa bo ocenil, ali povodni konji izpolnjujejo merila za 1. kategorijo, in na podlagi strokovnih dokazov pripravil priporočilo.
John Scanlon, ki je bil med letoma 2010 in 2018 generalni sekretar Citesa, je dejal, da bi nadgradnja v 1. kategorijo vključevala prepoved vse komercialne trgovine s povodnimi konji. "Svoje poglede na predlog bodo podale številne organizacije, mislim, da bo to kar pomembna odločitev," je napovedal in pojasnil, da je v 1. kategorijo uvrščenih le približno 1500 živalskih vrst.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.