Litva z zakonom, ki 'odpira vrata mučenju migrantov'?

Predstavnica litovske nevladne organizacije Sieons Grup, odvetnica Emilija Švobait, za bruseljski Euobserver pojasnjuje, da sprejetje zakona pomeni, da lahko radikalne desničarske skupine, na primer iz Nemčije, pridejo na litovsko mejo z Belorusijo in skupaj z obmejnimi patruljami nadzorujejo območje. Ob tem pa bo dostop do meje onemogočen novinarjem in neodvisnim poročevalcem, je dejala.

Drugo in končno glasovanje o zakonu bo sicer potekalo v torek. V skladu z zakonom bodo lahko prostovoljci uporabili silo, pomagali pri aretacijah in izvajali druge obmejne naloge. Tisti, ki bodo dobro opravljali svoje delo, bodo lahko pridobili tudi državna priznanja. Prostovoljci so lahko vsi polnoletni državljani EU, ki govorijo vsaj nekaj litovščine. Pogoj je tudi, da ne opravljajo nadzora meje v drugih državah. Prav tako bodo lahko nudili tudi nujno medicinsko pomoč.

Kritiki zakona, med njimi številni predstavniki humanitarnih organizacij in akademiki, so kritični tudi do tega, da zakon omogoča patruljam, da migrante na silo vrnejo v Belorusijo. Praktično uzakonjajo t. i. pushbacke (nasilna vračanja), so sporočili iz litovskega humanitarnega centra. 

Baltska država ima sicer 680 kilometrov dolgo mejo z Belorusijo, od tega 550 kilometrov pokriva postavljena ograja. Litva je razglasila izredno stanje, potem ko je Belorusija dala zeleno luč migrantom, da lahko prestopijo mejo in se napotijo v baltske države. V Bruslju to potezo označujejo za političen poskus Minska za destabilizacije članic EU. 

Letos so oblasti na meji našle truplo 32-letnika iz Šrilanke, mnogi so zaradi ozeblin izgubili okončine, poroča bruseljski časnik.

Litva je sicer že nekaj časa tarča kritik zaradi pogojev za azil. Lansko leto je Sodišče EU razsodilo proti državi, ker je preprečevala migrantom, da bi zaprosili za azil in izvedla množična pridržanja. Ministrstvo za notranje zadeve Litve pa še vedno vztraja pri tem, da je zakon potreben, da se omogoči nadzor na državno mejo. 

Predlog zakona predvideva individualno presojo potrebe po zagotavljanju pomoči tujcem pri prehodu državne meje, so sporočili z ministrstva v odgovoru za Euobserver. Te ocene pa bodo podajale izključno mejne patrulje, ki pa so bile že večkrat obtožene, da izvajajo nasilna vračanja oseb v Belorusijo. Oblasti ponavljajo, da lahko prebežniki na mejnih prehodih, diplomatskih misijah in konzulatih še vedno podajo prošnje za azil. Toda litovski rdeči križ opozarja, da so ljudem ti postopkih velikokrat onemogočeni. Po uradnih podatkih je bilo na mejah letos zavrnjenih 850 ljudi.

Evropska komisija je povedala, da še ne more komentirati predloga zakona. 

Amnesty International: Zakon odpira vrata mučenju

Direktor organizacije Amnesty International za Evropo, Nils Muižnieks, je v odzivu na sprejetje sprememb litovskega zakona o državni meji in njeni zaščiti dejal, da je "danes črn dan za pravico, saj je litovski parlament glasoval za vključitev nezakonitih praks, ki omogočajo zlorabe, v zakon. S kodifikacijo tega, kar je nezakonito, in prisilnim vračanjem beguncev in migrantov v kraje, kjer se soočajo z nevarnostjo mučenja in drugega grdega ravnanja, vlada tepta njihove pravice in mednarodne obveznosti Litve."

Litovski parlament je zakon sprejel s 69 glasovi za in sedmimi proti, vzdržalo pa se je 24 poslancev. Raziskava organizacije Amnesty International, objavljena junija 2022, je pokazala, da so litovski mejni policisti neevropske begunce in migrante, ki so prihajali iz Belorusije, v več tisoč primerih nasilno vrnili v Belorusijo. Mednarodno pravo prepoveduje kolektivne izgone in vrnitev kogar koli v državo, kjer bi se lahko soočil s hudimi kršitvami človekovih pravic, še poudarjajo v Amnesty International.