Nekdanji vodja srbske tajne policije Goran Petrović je v pogovoru za beograjski dnevnik Blic zatrdil, da je enega najbolj iskanih obtožencev za vojne zločine, generala Ratka Mladića do konca leta 2002 varovalo deset pripadnikov vojske takratne Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ), ki jih je vodil poveljnik logistike in član generalštaba polkovnik Dragomir Krstović.
V zadnjem času se množijo trditve o vpletenosti jugoslovanske vojske v skrivanje enega najbolj iskanih obtožencev haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, omenjena izjava pa je doslej najresnejša obtožba, saj se nanaša na človeka iz samega vrha poveljstva.
Kot je že zatrdil Petrović, je tajna policija, ki jo je vodil do padca prejšnje vlade, odkrila, da je vojska skrivala Mladića v okolici Valjeva na jugozahodu Srbije. Poudaril je, da je s tem seznanil zdaj že pokojnega premiera Zorana Djindjića. Slednji naj bi se o zadevi pozanimal pri tedanjem predsedniku in sedanjem premierju Vojislavu Koštunici, ki naj bi mu dejal, naj se ne vmešava.
Vse več obtožb
Da je vojska varovala Mladića, je nedavno povedal tudi prvi vojaški varnostnik Svetko Kovač. Kot je pojasnil, je Mladić vse do leta 2002 živel v svoji hiši v Beogradu, vojska pa je občasno poskrbela za njegovo nastanitev v katerem od vojaških objektov. Beograd je Mladiču odpovedal gostoljubje leta 2002 in od takrat se je za njim izgubila vsaka sled, je še dodal.
Kovačevo zgodbo je potrdil tudi nekdanji srbski notranji minister iz Djindjićeve vlade Dušan Mihajlović. Po njegovih besedah bi se vsak, ki bi poskušal aretirati Mladiča, izpostavil nevarnosti spopada z vojsko. "Znano je, komu je bila odgovorna vojska," je poudaril Mihajlović, ki naj bi imel
pri tem v mislih tedanjega predsednika ZRJ Koštunico.
Obrambni minister Srbije in Črne gore Prvoslav Davinić pa je izpostavil, da so trditve o skrivanju Mladiča v vojaških objektih "le mnenja, ki nimajo opore v nobeni uradni listini".
Novi dokazi proti Miloševiću
Tožilstvo je poudarilo, da so nekatere dokaze dobili tako pozno zaradi nesodelovanja beograjskih oblasti. Eden od novo pridobljenih dokumentov naj bi potrjeval, da je bil general Ratko Mladić med vojno v Bosni na plačilnem listu srbske vlade ter da sta tako takratna srbska vlada kot vlada Zvezne republike Jugoslavije sodelovali tudi pri poboju v Srebrenici.
Trije osumljenci do sojenja na prostosti
Haaško sodišče je odobrilo zahteve, da do začetka sojenja na prostost izpusti nekdanja generala vojske bosanskih Srbov Radivoja Miletića in Milana Gvero ter nekdanjega notranjega ministra Republike srbske Miča Stanišića. Prva dva, sicer tesna sodelavca generala Mladića, sta med drugim obtožene zločinov nad prebivalstvom Srebrenice in Žepe, Stanišić pa je obtožen kot eden ključnih organizatorjev etničnega čiščenja na ozemlju današnje Republike srbske.
Prizivno sodišče v Haagu pa je potrdilo desetletno zaporno kazen za bosanskega Srba Miroslava Deronjića, ki je priznal, da je ukazal napad na vas Glogova, v katerem je bilo ubitih 64 Bošnjakov.
