Maduro že drugič predsednik, revno ljudstvo pa počasi in boleče umira

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro bo danes kljub očitkom opozicije začel svoj drugi predsedniški mandat. Kljub temu, da je leto 2019 označil za leto novih začetkov, pa se Venezuela zaradi čedalje večje ekonomske in politične izolacije v mednarodnih odnosih sooča s hudo gospodarsko krizo.

56-letnik bo namesto v parlamentu, kjer ima večino opozicija, slavnostno prisegel pred vrhovnim sodiščem. V ustavodajni skupščini, večinsko zastopani s strani njegovih podpornikov, je prisegel sicer že nekaj dni po majskih volitvah, na katerih je slavil z nekaj manj kot 70 odstotki podpore. Večina opozicijskih strank jih je bojkotirala in ima rezultate za nelegitimne.

Parlament, kateremu je bila lani odvzeta zakonodajna moč, je v soboto Mandurov predsedniški mandat razglasil za nelegitimnega, predhodno vlado pa pozval, naj organizira demokratične volitve. Pri tem je prejela podporo tudi s strani ZDA.
Tudi EU je v torek ponovno pozvala k organizaciji novih in svobodnih volitev. Iz evropske službe za zunanje delovanje so namreč sporočili, da ''predsedniške volitve niso bile ne svobodne ne verodostojne. EU zahteva nove volitve, ki bodo svobodne in pravične.''

13 od 14 večinoma latinskoameriških držav članic skupine Lima je pozvalo Madura, naj se svojemu drugemu mandatu odpove, pooblastila pa prenese na parlament. V nasprotnem primeru njegovega 6 letnega mandata ne bodo priznale. Caracas je to označil za spodbujanje že tako nezadovoljnega in obupanega ljudstva - ki se zaradi nevzdržnih razmer v državi sooča z ekstremno lakoto, nasiljem in diskriminacijo - k državnemu udaru. 

Predsedniki držav Organizacije ameriških držav, ki prav tako ne priznavajo legitimnosti volitev, se bodo danes sestali na izrednem zasedanju, na katerem bodo razpravljali o Venezueli. ''Tistim, ki ne priznavajo legitimnosti venezuelskih institucij, bomo recipročno in primerno odgovorili, ukrepali bomo zelo odločno,'' je v odzivu povedal Manduro, ki ga podpirata tako vojska kot tudi ustavodajna skupščina, katero je vzpostavil lani. 

Kljub temu, da velja Venezuela za državo z največjo naftno zalogo na svetu, pa številni zloglasnega politika krivijo, da je s svojimi ukrepi državo pahnil v hudo gospodarsko krizo. Inflacija je namreč letos dosegla kar 1,35 milijona odstotkov, po napovedih Mednarodnega denarnega sklada pa naj bi se ta še dodatno močno povečala. Za kilogram riža morajo namreč ljudje odšteti tudi trikratno vrednost povprečne mesečne plače.

Po podatkih Združenih narodov je državo, ki jo pesti huda revščina, od leta 2015 zapustilo že več kot 2,3 milijona ljudi, številka pa bi do konca leta lahko presegla 5,3 milijona. Številna mesta po Venezueli so namreč podvržena nadzoru s strani gverilskih skupin, ljudje se za preživetje borijo z iskanjem hrane po smetnjakih, da bi pobegnili nevzdržnim razmeram na kocko postavljajo svoja življenja, medtem pa državni politiki obtožbe javnosti glede najhujše krize človekovih pravic v zgodovini Venezuele ostro zavračajo. 

Globalne nevladne organizacije kot je CARE, so pred kratkim že začele z akcijo dobavljanja hrane, kot tudi zagotavljanja pravne in psihosocialne pomoči. 
Venezuelska opozicija, ki Mandurovemu prevzemu novega mandata ostro nasprotuje, je sicer razdeljena, številni njeni voditelji pa so v zaporu ali izgnanstvu. V nedeljo je v tujino pobegnil tudi vrhovni sodnik Christian Zerpa, ki prisegi Madura nasprotuje.