Mineva 100 dni, odkar se je v Belo hišo znova vselil Donald Trump in s svojimi pogosto radikalnimi potezami začel spreminjati ZDA in tudi svet. Sam trdi, da je na začetku mandata dosegel več kot katerikoli drugi nekdanji ameriški predsednik. Zaradi nekaterih svojih ukrepov se sooča s številnimi tožbami in lahko se zgodi, da bodo morali veliko tega, kar je sprejel, razveljaviti.
Že na samem začetku Trumpovega mandata je ameriška vlada doživela drastične spremembe na skoraj vseh področjih. Trump je začel s takojšnjo reorganizacijo zvezne uprave, zamrznil nova zaposlovanja ter ustanovil nov urad za učinkovitost uprave pod vodstvom Elona Muska. Z več kot 100 izvršnimi ukazi je razveljavil številne politike prejšnje administracije.
Uvedel carine, za Kitajsko celo 145-odstotne
Trump je že kmalu po prevzemu mandata začel groziti z uvedbo carin. Prepričan je, da ves svet v mednarodni trgovini izkorišča ZDA. Že med predvolilno kampanjo je napovedal, da bo uvedel vsesplošne carine na večino uvoženega blaga. In svojo obljubo je držal, a hkrati s svojimi nenehno spreminjajočimi se napovedmi povzročil veliko negotovost na svetovnem trgu.
Začel je z zvišanjem carin za Kanado, Mehiko in Kitajsko. Nato je na "dan osvoboditve", kot je poimenoval 2. april, napovedal vsesplošne carine na uvoženo blago, a se je zaradi napovedanih povračilnih carin kmalu premislil in se odločil za pogajanja. Toda 145-odstotne carine za Kitajsko so ostale.
Grožnje s trgovinsko vojno so se močno odrazile na borzah, delnice številnih podjetij so strmoglavile. Ekonomisti se bojijo, da bi lahko trgovinska vojna svet pahnila v novo recesijo.
Obljubil nižje cene in nižje davke
Trump je že prvi dan razglasil izredne razmere v ameriškem energetskem sektorju, da bi spodbudil proizvodnjo. Američanom pa je obljubil, da bodo to v smislu nižjih položnic občutili šele prihodnje leto. Zagotovil je, da bodo za potrošnike stroški energije v letu oziroma letu in pol za polovico do tri četrt nižji od dosedanjih.
Analitiki opozarjajo, da si Trumpovi načrti včasih nasprotujejo. Medtem ko namreč svojim volivcem obljublja nižje življenjske stroške, pa hkrati uvedba carin na uvožene dobrine pomeni zelo verjetne podražitve.
Trump se sicer hvali s padcem inflacije, ki je leta 2022 dosegla vrhunec in je znašala 9,1 odstotka, poroča AP. Januarja je inflacija znašala tri odstotke, marca pa 2,4 odstotka. "Že smo rešili inflacijo," je dejal Trump. Toda ameriška centralna banka je opozorila, da bodo Trumpove carine najverjetneje povzročile dvig cen zaradi obdavčitve uvoza.
Obljubil je, da bo odplačal ves ameriški dolg, a je to malo verjetno. Po drugi strani namreč načrtuje znižanje davkov, kar bo zmanjšalo prihodke, s katerimi bi lahko kril državne račune. AP je spomnil tudi na to, da je podobno obljubo dal že pred prvim mandatom, leta 2016, nato pa se je državni dolg ZDA med njegovim prvim predsedovanjem močno povečal.
Med drugim je obljubil odpravo davkov na napitnine, nadure in plačila za socialno varnost. Nič od tega še ni izvedel, tudi sicer za spremembo davčne zakonodaje potrebuje potrditev kongresa.
Obsežne deportacije – tudi ljudi, ki jih ne bi smel
Ukaz za napotitev okrepitev na mejo z Mehiko je podpisal že v prvih urah. Trump je namreč napovedal konec nezakonitemu priseljevanju. Čeprav se je po uradnih podatkih število ljudi, ki so skušali nezakonito prečkati mehiško-ameriško mejo, že v zadnjem letu mandata njegovega predhodnika Joeja Bidna strmo zmanjšalo: z rekordnih 249.740 decembra 2023 na 47.324 decembra 2024. Pod Trumpom je bilo število ljudi, ki so na nezakonit način prečkali mejo z Mehiko, februarja 8346, marca pa 7181.
A ne le na meji, Trump se je priseljencev lotil po vsej državi. Uprava za priseljevanje in carine je v zadnjih tednih izvedla številne aretacije in deportacije. Mnoge, ki trdijo, da so nedolžni, so deportirali brez ustreznih postopkov. Med njimi je tudi Salvadorec Kilmar Abrego Garcia, ki so ga deportirali v salvadorski zapor, čeprav nima kartoteke in ni bil niti zaslišan, kaj šele spoznan za krivega očitkov, da naj bi bil član tolpe. Zaradi tega in podobnih primerov tečejo tudi sodni postopki.
Na obljubo o končanju vojne v Ukrajini še čakamo
Ena od Trumpovih predvolilnih obljub je bila tudi, da bo končal vojno v Ukrajini. "Še preden pridem v Ovalno pisarno, kmalu po zmagi na predsedniških volitvah, bom končal to grozno vojno med Rusijo in Ukrajino," je obljubljal avgusta lani. Obljubil je, da bo že sama njegova zmaga na volitvah pomenila mir med sprtima stranema. To mu za zdaj še ni uspelo, kar ga tudi očitno jezi.
Ameriški predsednik pritiska na obe strani in si želi čimprejšnjega dogovora, v zadnjem času pa je iz Washingtona prišlo več namigov, da se njegova potrpežljivost izteka.
Tudi za Gazo, ki jo že 568 dni oblega izraelska vojska, ima Trump svoje načrte. Javnost je razburil s svojim predlogom, da bi v tej enklavi zgradil luksuzno letovišče, potem ko bi vse Palestince izselil z območja. Na svojem profilu na omrežju Truth Social je celo delil video posnetek, ustvarjen s pomočjo umetne inteligence, ki prikazuje načrt "riviere Bližnjega vzhoda". Na posnetku so med drugim kadri Elona Muska, bradatih trebušnih plesalk in Trumpovih zlatih kipov.
Izstop iz Pariškega sporazuma, Svetovne zdravstvene organizacije ...
Že takoj ob nastopu svojega mandata je mednarodno javnost pretresel tudi z odlokom, s katerim je ZDA izstopila iz pariškega podnebnega sporazuma. To je sicer storil že v prvem mandatu. A vnovični izstop iz sporazuma je zaskrbel znanstvenike, ki so prepričani, da bo ta poteza spodkopala globalna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam.
In medtem ko globalni svet teži k odmiku od fosilnih goriv, je Trump podpisal izvršilne ukaze o spodbujanju proizvodnje nafte, zemeljskega plina in premoga. Prav tako je napovedal obrat stran od Bidnovega nezavezujočega cilja, da bi električna vozila do leta 2030 predstavljala polovico prodanih novih avtomobilov.
ZDA so izstopile tudi iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), novo vodstvo ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) pa je konec januarja v skladu z izvršnim ukazom predsednika Trumpa vsem svojim uslužbencem poslalo ukaz o takojšnji ustavitvi sodelovanja z WHO.
Preimenoval Mehiški zaliv, reklamiral Teslo
Med bolj bizarnimi odločitvami, ki jih je sprejel na samem začetku, je preimenovanje Mehiškega zaliva. Ta je odslej za ameriško javnost Ameriški zaliv, za Mehičane in preostali svet pa ostaja Mehiški.
Pomilostil je izgrednike, ki so 6. januarja 2021 vdrli v ameriški Kapitol. Takrat je sicer dejanje označil za "gnusen napad" in izjavljal, da je "ogorčen nad nasiljem, brezpravjem in kaosom". Med svojo zadnjo kampanjo pa je izgrednike označil za "domoljube" in "talce" pravosodnega sistema. "Prvi dan jih bom pomilostil," je obljubljal. In točno to je tudi storil. Pomilostil je 1500 ljudi, vključno s tistimi, ki so napadli policiste.
Svojemu sodelavcu Elonu Musku je organiziral brezplačno reklamo v Beli hiši, pred katero je razstavil Teslina vozila. Novinarska konferenca pa se je končala z njegovim nakupom rdeče limuzine. A tudi takšna javna podpora in reklama podjetju njegovega političnega zaveznika, katerega vrednost delnic od januarja upada, ni pomagala. Teslini rezultati prvega četrtletja so porazni.
Še ena "fronta", ki se je je lotil Trump, so transspolne osebe. Kot predsednik je podpisal izvršne ukaze o prepovedi sodelovanja transspolnih športnikov v dekliških in ženskih ekipah. Vrhovno sodišče je tudi pozval, naj odpravi odločitev nižjih sodišč, ki so blokirala njegov poskus, da bi iz vojske odstranil transspolne vojake.
Večkrat je izrazil željo, da bi ZDA kupile ali pa si celo nasilno prilastile Grenlandijo. V nedavnem intervjuju za NBC News je dejal, da potekajo resni pogovori o priključitvi Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske. "Dobili bomo Grenlandijo. Da, 100-odstotno," je dejal.
Ankete kažejo nizko podporo
Njegova politika sproža številne pravne izzive, proteste in razprave o prihodnosti ameriške demokracije. Močno mu upada tudi priljubljenost med Američani. Vseh pet javnomnenjskih anket, ki so jih v nedeljo objavili ABC, CBS, CNN, NBC, The New York Times in Washington Post, kaže namreč na dramatičen padec podpore, vse odkar je napovedal carine za trgovinske partnerice ZDA.
Trump je javnomnenjske ankete označil za "bolne". "Trpijo za Trumpovim sindromom duševne motnje in nihče ali nič ne more narediti ničesar glede tega," je zapisal na svoji platformi Truth Social. Javnomnenjske ankete je označil za lažne, prav tako tudi medije, ki so jih objavili. "Odlično nam gre, bolje kot kdajkoli prej," je zapisal.
Minimalno pozitivno podporo je imel v zadnjem tednu dni le v anketi RMG Research, vse ostale pa kažejo, da večina Američanov ne odobrava njegovega dela. Najslabše se je odrezal v zadnjih anketah televizije ABC in Washington Posta, New York Timesa in televizij CBS, Fox News ter CNN. Anketa ABC/Washington Post ugotavlja, da ga podpira le 39 odstotkov Američanov, 57 odstotkov pa njegovega dela ne odobrava. Anketa New York Timesa mu kaže 42-odstotno podporo in 54-odstotno nasprotovanje.
Amnesty International: Nazadovanje na področju človekovih pravic
Prvih sto dni mandata predsednika ZDA Donalda Trumpa je okrepilo globalno nazadovanje na področju spoštovanja človekovih pravic, v danes objavljenem poročilu ugotavlja Amnesty International (AI). Ob tem med drugim opozarja na izraelski genocid v Gazi, zatiranje žensk po svetu in dejstvo, da so prihodnje generacije obsojene na vse težje življenje.
"Sto dni po začetku drugega mandata je predsednik Trump pokazal popoln prezir do univerzalnih človekovih pravic. Njegova vlada je hitro in načrtno napadla ključne ameriške in mednarodne institucije ter pobude, katerih namen je narediti svet varnejši in pravičnejši," je ob objavi letnega poročila o stanju človekovih pravic po svetu povedala generalna sekretarka AI Agnes Callamard.
Na podlagi poročila, kjer so ocenjene razmere v 150 državah, so učinki Trumpove politike povečali že tako veliko škodo, ki so jo načela mednarodnega sodelovanja in institucije za njihovo zaščito utrpele v preteklosti, s čimer se je "pospešil padec človeštva v novo brutalno obdobje, za katero so značilne avtoritarne prakse in pohlep podjetij".
AI v poročilu obravnava številne konflikte in krizna žarišča po svetu, od vojne v Ukrajini, državljanske vojne v Sudanu in tamkajšnjega spolnega nasilja nad ženskami do zatiranja žensk v Afganistanu, rasističnih napadov na Rohinge v Mjanmaru ter poslabšanja razmer v begunskih taboriščih na Tajskem, tudi zaradi zmanjšanja ameriške pomoči tujini pod Trumpom.
Ob tem organizacija Izrael odkrito obtožuje izvajanja genocida v Gazi, na kar je opozorila že v poročilu, objavljenem decembra lani. "Od 7. oktobra 2023, ko je Hamas zagrešil grozljive zločine nad izraelskimi in drugimi državljani ter zajel več kot 250 talcev, je svet postal gledalec genocida, ki se prenaša v živo," je dejala Callamard in dodala, da mednarodna skupnost izraelska dejanja opazuje, kakor da je povsem nemočna.
Poročilo obenem izpostavlja vse nasilnejši "izraelski sistem apartheida in nezakonite okupacije" Zahodnega brega ter v luči naštetega pozdravlja poteze, kakršna je tožba Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ).
Pri AI menijo, da je poročilo o stanju človekovih pravic za leto 2024 tudi nazoren dokaz, da sedanji sistem obsoja prihodnje generacije na vse težje življenje, saj mu ni uspelo nasloviti podnebne krize, odpraviti vse večjih neenakosti in omejiti moči podjetij, medtem ko se po svetu širijo avtoritarne prakse in zatiranje drugače mislečih.
"AI že dolgo opozarja na dvojna merila, ki spodkopavajo sistem mednarodnih pravil (...). Mednarodna skupnost, ki je s svojo nezmožnostjo univerzalnega spoštovanja vladavine prava tlakovala pot v to zmedo, mora zdaj prevzeti odgovornost," je ob predstavitvi poročila še povedala Callamard.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.