FOTO: V Istanbulu protesti, Zahod zadržan zaradi izida referenduma. Si je Turčija zaprla pot v EU?

Turška volilna komisija je v nedeljo pozno zvečer potrdila, da so na referendumu zmagali zagovorniki sprememb ustave. Predsednik Recep Tayyip Erdogan in premier Binali Yildrim sta sicer že pred tem razglasila zmago.

Po preštetih skoraj vseh glasovnicah je za ustavno spremembo, s katero se bodo okrepile pristojnosti predsednika, glasovalo 51,41 odstotka volivcev, proti pa 48,59, je sporočila volilna komisija. V treh največjih turških mestih - Istanbulu, Ankari in Izmirju - so bili sicer prebivalci večinsko proti ustavnim spremembam.

Ovse: Turški referendum ni izpolnil standardov Sveta Evrope

Nedeljski referendum na splošno ni izpolnil standardov Sveta Evrope, so v preliminarnem sporočilu zapisali mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Kot so še dodali, je bil zakonski okvir neprimeren za resnično demokratičen proces, nasprotni strani pa nista imeli enakih možnosti.

Glasovanje so opazovali predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Skupno je referendum opazovalo 63 tujih opazovalcev iz 26 držav.

"Medtem ko so bili tehnični vidiki procesa dobro izpeljani, pa volivci niso imeli nepristranskih informacij o ključnih poudarkih reforme, poleg tega je prihajalo do negativnih učinkov zaradi omejevanja temeljnih svoboščin," še piše v preliminarnem poročilu.

"Na referendumski dan ni bilo večjih problemov z izjemo nekaterih regij, obžalujemo pa odsotnost opazovalcev iz vrst civilne družbe na voliščih," je dejal vodja delegacije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Florin Preda.

Referendum je potekal v političnem okolju, v katerem so bile temeljne svoboščine, nujne za demokratičen proces, omejene zaradi izrednih razmer, vpleteni strani pa nista imeli enakih možnosti za predstavitev svojih stališč volivcem, so sporočili iz Ovseja.

Turška opozicija zahteva razveljavitev rezultatov referenduma

Opozicija je že včeraj napovedala, da bo izide izpodbijala. Na referendumu naj bi po njihovih besedqh prišlo do nepravilnosti in manipulacij. Volilna komisija je namreč včeraj sporočila, da je na več voliščih nastala zmešnjava pri uporabi pečatov, s katerimi so volivci glasovali za spremembe oziroma proti njim. 

Namestnik vodje turške opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Bülent Tezcan je tako danes pozval k razveljavitvi rezultatov nedeljskega referenduma.

"Obstaja zgolj ena odločitev za pomiritev situacije v okviru zakona - vrhovna volilna komisija mora razveljaviti volitve," je po poročanju turške tiskovne agencije Dogan dejal Bulent Tezcan. CHP je opozorila na številne nepravilnosti na nedeljskem referendumu.

V Istanbulu se je tako danes popoldne na ulicah zbralo več tisoč ljudi, ki protestirajo proti domnevnim številnim nepravilnostim na nedeljskem referendumu. V evropskem delu mesta se je zbralo najmanj 1000 protestnikov, v azijskem delu pa okrog 2000. Do manjših protestnih shodov je prišlo tudi v nekaterih drugih mestih.

Volilna komisija: Glasovnice so veljavne

Predsednik volilne komisije Sadi Güven je pred tem dejal, da je komisija preverila glasovnice in ovojnice, s katerimi so glasovali volivci, in da so te veljavne. Kot je pojasnil, je bila odločitev o veljavnosti tudi neožigosanih glasovalnih lističev sprejeta še pred vnosom v sistem. Poleg tega so bili po njegovih besedah na skoraj vseh voliščih navzoči člani vladajoče in opozicijskih strank, ki so tudi podpisali poročilo komisije.

Med nedeljskim glasovanjem je namreč volilna komisija sporočila, da bodo upoštevali tudi neožigosane glasovnice in ovojnice. Običajno jih namreč pred glasovanjem ožigosajo, s čimer želijo preprečiti, da volivci ne bi oddali lističev ali ovojnic, ki jih ni izdala komisija.

Zahod zadržan ob izidih turškega referenduma

"Ustavne spremembe in še posebej njihovo uresničevanje v praksi bomo ocenjevali v luči obveznosti Turčije kot kandidatke za članstvo v EU in kot članice Sveta Evrope," so v skupnem sporočilu zapisali predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn.

Tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je Turčijo opozoril, da bo morala po referendumu previdno ravnati in ohraniti vladavino prava. "Izjemnega pomena je zagotoviti neodvisnost pravosodja v skladu z načelom vladavine prava, kot to določa Evropska konvencija o človekovih pravicah," je zapisal.

Nemška Kanclerka Angela Merkel je v skupnem sporočilu z zunanjim ministrom Sigmarjem Gabrielom "po tej težki volilni kampanji" pozvala Erdogana k "spoštljivemu dialogu z vsemi političnimi in družbenimi silami v državi". Nemčija spoštuje pravico Turkov do spremembe ustave, izidi referenduma pa "kažejo, kako globoko razdeljena je turška družba". To pomeni veliko odgovornost za turške voditelje in predsednika Erdogana osebno, sta še zapisala Merklova in Gabriel.

Gabriel je že kmalu po objavi izidov referenduma, po katerih je za ustavne spremembe glasovalo 51,4 odstotka turških volivcev, na Twitterju zapisal, da je potrebno "ostati miren in nadaljevati s trezno glavo". Tudi velika turška skupnost v Nemčiji je sicer večinsko podprla ustavne spremembe, po katerih bo lahko Erdogan ostal na oblasti do leta 2029. Zanje je namreč po navedbah turške tiskovne agencije Anadolu glasovalo kar 63,1 odstotka turških volivcev, ki so glasove oddali v Nemčiji.

'Tesen izid kaže, da Erdogan ni Turčija'

Po mnenju socialdemokratskega kandidata za nemškega kanclerja Martina Schulza tesen izid referenduma kaže, da "Erdogan ni Turčija", prizadevanja za demokracijo in človekove pravice pa se morajo nadaljevati. Vodja nemških Zelenih Cem Oezdemir je medtem dejal, da Turčija z Erdoganom na oblasti "ne bo mogla dobiti članstva v EU".

Tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je v prvem odzivu dejal, da Turčija ne more postati članica EU. Kot je dejal, je referendum pokazal, kako zelo je država razdeljena, pa tudi, da se vse bolj oddaljuje od vladavine prava in demokracije. Glasovanje vidi kot jasen signal proti EU, po katerem bo sodelovanje Turčije z unijo še bolj zapleteno, ter poziva članice unije k "jasnemu odzivu".

Med v Avstriji živečimi Turki je ustavne spremembe na referendumu podprlo kar 73,5 odstotka glasujočih. Podobno, več kot 70-odstotno podporo, so ustavne spremembe dobile med Turki v Belgiji in na Nizozemskem, medtem ko so pri v Švici živečih Turkih zmagali nasprotniki ustavnih sprememb - podprlo jih je le 38 odstotkov glasujočih.

Po nedeljskem referendumu se bo danes sestala turška vlada. V skladu s spremembami ustave bodo v Turčiji po uvedbi predsedniškega sistema odpravili položaj premierja.

Kaj pomeni Erdoganova zmaga?

Erdoganova pooblastila se bodo v novem sistemu zelo razširila. V skladu z ustavnimi spremembami bo predsednik dobil izvršno oblast, položaj premierja bo ukinjen, Erdogan pa bo na oblasti lahko ostal do leta 2029. Predsednik bo dobil pooblastila na področju pravosodja, ukinjena bodo vojaška sodišča. Predsednik bo med drugim odločal o uvedbi izrednih razmer. Predsedniške in parlamentarne volitve bodo potekale hkrati, mandata predsednika in poslancev bosta enako dolga, pet let.

Parlament bo sicer lahko nadzoroval predsednika in sprejemal zakone, a bo predsednik na nekaterih področjih lahko odločitve sprejemal z dekreti.

Smrtna kazen?

"Danes je Turčija sprejela zgodovinsko odločitev," je rezultat včeraj komentiral Erdogan. V svojem nagovoru je med drugim glede predvidenih sprememb dejal tudi, da bi lahko prav kmalu izvedli tudi referendum o ponovni uvedbi smrtne kazni v Turčiji. Takšna poteza bi sicer dokončno končala pot Turčije k EU. 

'Glavni preobrat v življenju ljudi in Turčije'

"V preteklosti smo imeli že nekaj referendumov, a ta referendum je izbira med spremembo in preobrazbo v nov administrativni sistem v turški republiki. Z božjo voljo bodo naši ljudje nocoj s pričakovano izbiro odšli v prihodnost," je ob oddaji svojega glasu na volišču v eni izmed šol v Istanbulu dejal Erdogan.

V Izmirju je svoj glas oddal premier Yildrim. Kot je dejal, ne glede na izid bo "naš narod sprejel najlepšo odločitev". 

Smrtni žrtvi v izgredih pred voliščem na jugovzhodu Turčije

Turške oblasti so ob referendumu močno poostrile varnostne ukrepe po državi, kjer še vedno veljajo izredne razmere po lanskem poskusu državnega prevrata. Za varnost skrbi okoli 380.000 pripadnikov varnostnih sil – 251.000 policistov in 128.000 pripadnikov vojske. Mobilizirali so tudi 70.000 vaških stražarjev v pretežno kurdskih predelih države.

Kljub temu pa so na jugovzhodu Turčije izbruhnili izgredi, ki so zahtevali dve smrtni žrtvi, ena oseba je bila ranjena.

Pred številnimi volišči v provinci Doyarbakir, kjer živijo pretežno Kurdi, so izbruhnili številni izgredi, sledilo je obračunavanje z noži in strelnim orožjem. Kot so še sporočili, so prijeli domnevnega osumljenca.

Ovirano delo opazovalcev?

Predstavnik prokurdske, opozicijske Ljudske demokratske stranke Ziysa Pir je ob tem na enem od volišč v istoimenskem mestu dejal, da policija na voliščih ovira delo opazovalca opozicijskih strank. Opozicijske stranke so svojim opazovalcev izdale izkaznice, na katerih so imena strank ali njihovi simboli, policija pa odstranitev opazovalcev opozicijskih strank utemeljuje s prepovedjo uporabe simbolov stran na voliščih na dan referenduma, je dejal Pir.