Za zapahi je pristal zaradi družinskega konflikta. Vnel se je prepir, kakršne ima v obdobju odraščajočih otrok prav vsaka družina. A tu je šlo daleč, predaleč. V prepiru je mladostnik pograbil nož in svojega očeta zabodel v predel trebuha. Zadostoval je en vbod, da je oče nekaj ur zatem kljub zdravniški pomoči umrl. Tragedija, nepredstavljivo. Mladenič je imel tedaj komaj 16 let. Dobil je 4 leta in 9 mesecev mladoletniškega zapora, ki ga prestaja v edini ustanovi pri nas, ki je za to namenjena, to je celjski zapor. Ta hip sta tam zaprta dva mladoletnika, drugi zaradi trgovine z mamili.
Zgodilo se je v prvem letniku srednje šole, zaradi česar je moral šolanje prekiniti. Na srečo naš zaporski sistem vsem zaprtim omogoča tudi izobraževanje in razvijanje kompetenc zaprtih oseb, ki je sofinancirano z evropskimi sredstvi. "Cilj obeh projektov je, da zaprte osebe pridobijo kompetence, znanja in veščine, ki jim bodo olajšale prehod v družbo po prestani kazni. Zaprte osebe želimo z vsebinami v projektih spodbuditi za aktivnost in spremembe. Zaprti so samo določen čas na prestajanju zaporne kazni, prej ali slej se bodo vrnili v družbo, zato je z njimi v času prestajanja kazni potrebno delati, da pridobijo izobrazbo in poklic ter razvijajo pozitivno miselnost, da bodo lahko normalno funkcionirali v družbi kot polnopravni člani družbe, brez ponavljanja kaznivih dejanj," so sporočili z Uprave RS za izvrševaje kazenskih sankcij.
Med zaprtimi osebami je veliko takih s slabimi izkušnjami, ki so prej celo življenje poslušali "iz tebe nikoli nič ne bo", v zaporih pa jim dajo možnost, da jih opolnomočijo in ponudijo orodja, kot je pridobitev izobrazbe, s pomočjo katere bodo bolje opremljeni za življenje. "Projekt predstavlja pomemben korak k večji socialni vključenosti in izboljšanju zaposljivosti oseb, ki prestajajo zaporno kazen," so še zapisali v URSIKS.
Tako tudi danes 17-letnemu visokoraslemu mladeniču v celjskem zaporu omogočajo, da bo izdelal srednjo šolo, in sicer se je vpisal na trgovsko šolo. Moj prvi stik z njim je bil v zaporniški kantini, ki jo za vse zaprte odprejo trikrat na teden. Tukaj si obsojenci in priporniki v spremstvu pravosodnih policistov lahko nakupijo hrano, razne priboljške, stvari za osebno higieno, sadje, pa še marsikaj drugega. In mladenič je bil na dan našega obiska prvič na praksi, pomagal je tukajšnji prodajalki. Pred kamero je bil precej plah, ne glede na to, da je vedel, da njegove identitete ne bomo razkrili. Med pogovorom, ki je sledil, mi je bilo, priznam, hudo. Pred mano je sedel mladostnik, še ne polnoleten, ki je v zaporu, pravem zaporu. Ker je v navalu afekta, najstniške jeze, burne, nepremišljene reakcije, storil nekaj groznega, za kar popravkov ni. Storil je kaznivo dejanje, ki ga bo spremljalo vse življenje, in tudi sam se zaveda, da se tega bremena nikoli ne bo rešil.
"Kar se zaporne kazni tiče, v vsakem primeru je težko, ne glede na to, kakšno je kaznivo dejanje, kako se človek počuti v zvezi s tem kaznivim dejanjem, v vsakem primeru je težko razumeti, da se bo nekaj naslednjih let, nekaj letnih časov zamenjalo v tem času, ko bom jaz v zaporu, in ne bom imel možnosti iti ven, a navajen sem bil na zunanje življenje," je opisal, kako se je počutil, ko so mu izrekli zaporno kazen. Ki je po njegovem mišljenju precej visoka. Kot nam je povedal, je za mladoletnika za kaznivo dejanje uboja zagroženo od 6 mesecev zapora do 5 let, on je dobil 4 leta in 9 mesecev. A kazen je sprejel in v zaporu sledi pravilom, sprijaznil se je. Srečen je, ker mu družina ni obrnila hrbta, ima stike z mamo, svojci, sorodniki, razumeli so okoliščine, v katerih je prišlo do tragedije. Tako da ni osamljen, z njimi se sliši, obiskujejo ga.
Razmišlja pa tudi o svoji prihodnosti, o času, ko se bodo zaporniška vrata zanj odprla in bo odšel domov. Zapor v tem oziru zanj ni največja kazen, ki ga je doletela. "To, da si celo življenje zaznamovan s tem kaznivim dejanjem, to je najtežje. Komurkoli bom jaz povedal ali pa kdorkoli bo od koga drugega slišal o tem, me bo verjetno sodil na osnovi tega kaznivega dejanja. Zato razmišljam, da bi se po zaporu odselil v drug kraj," je še dodal mladoletnik v celjskem zaporu.
