Že tako draga zdravila v ZDA bi lahko postala še dražja

"Ne proizvajamo več svojih zdravil. Podjetja so na Irskem in drugje, na primer na Kitajskem. Vse, kar moram storiti, so carine. In večje ko bodo, hitreje se bodo selili k nam," je v ponedeljek v Beli hiši dejal ameriški predsednik.

Trump zdravil ni vključil v svoj sveženj vzajemnih carin, zdravstveni strokovnjaki pa so prepričani, da bodo poslabšale javno zdravje, ker bodo že tako draga zdravila v ZDA postala še dražja.

Glede carin na uvoz avtomobilov in delov pa je dejal, da razmišlja o izjemah, da ameriškim avtomobilskim podjetjem pomaga pri prehodu. "Preusmerjajo se z delov, ki so jih izdelovali v Kanadi, Mehiki in drugje. Potrebujejo nekaj časa, da jih bomo izdelovali pri nas," je dejal. Delnice General Motorsa so se nemudoma podražile za več kot tri odstotke.

"Sem zelo prilagodljiva oseba. Ne spreminjam stališč, ampak sem prilagodljiv. Govoril sem (z izvršnim direktorjem Appla, op. a.) Timom Cookom, ki sem mu pred kratkim pomagal. Nočem nikomur škodovati," je Trump odgovoril na vprašanje o izjemah pri carinah na uvoz elektronike, ki jih je v nedeljo sicer na družbenem omrežju Truth Social zanikal. Kot je zagotovil, bodo carine na pametne telefone in drugo elektroniko del carin na uvoz čipov, ki jih bo naznanil v prihodnje.

Prihajajo še carine za polprevodnike

"Carine bomo uvedli v ne tako oddaljeni prihodnosti," je predtem novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One v zvezi s sektorskimi dajatvami na polprevodnike, ki bodo sledile podobnim ukrepom za jeklo, aluminij in avtomobile. Na vprašanje, kakšna bo stopnja za polprevodnike, je odgovoril: "To bom objavil v prihodnjem tednu."

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je pred tem v nedeljo dejal, da bodo ZDA carine na polprevodnike, ki so zdaj izvzeti iz 10-odstotnih splošnih carin, verjetno uvedle v mesecu ali dveh.

Trump je v nedeljo tudi opozoril, da nobena država še ni varna pred novimi carinami. "Nihče še ni rešen glede nepoštenih bilanc in nedenarnih ovir, ki jih druge države uporabljajo proti nam, zlasti ne Kitajska, ki z nami ravna daleč najslabše!" je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth social.

"V petek ni bilo nobene najave carinskih izjem. Ti izdelki so še vedno podvrženi obstoječim carinam zaradi fentanila in se le selijo v drugi carinski koš," je poudaril Trump in dodal, da mediji, ki širijo lažne novice, to vedo, a nočejo poročati o tem. "Gledamo tudi čipe in celotno dobavno verigo elektronike v prihajajoči carinski nacionalno-varnostni preiskavi," je objavil Trump in ponovil, da bodo carine ZDA prinesle zlato dobo.

ZDA so carine za uvoz iz Kitajske prejšnji teden zvišale na skupno 145 odstotkov ob upoštevanju 20-odstotnih carin, ki jih je Trump pred časom uvedel zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku prepovedane droge fentanil v ZDA. V Pekingu pa so se odzvali z dvigom carin na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov.

Ameriška carinska služba je sicer v petek v rednem obvestilu navedla, da bo določeno blago izvzeto iz 10-odstotnih carin, ki veljajo za večino držav sveta, pa tudi iz precej obsežnejših carin, ki veljajo za uvoz s Kitajske. Izjema med drugim vključuje pametne telefone, računalnike in druge tehnološke izdelke.

Peking je Washington v nedeljo pozval k popolni odpravi recipročnih carin in vrnitvi na pot vzajemnega spoštovanja. Odločitev ZDA, da je iz carin izvzela številne tehnološke izdelke, pa je Kitajska označila za majhen korak in dodala, da bo ocenila vpliv te odločitve.

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko znižuje cene nafte

Surova nafta se je na začetku novega trgovalnega tedna pocenila, saj naftne trgi skrbi morebitno dodatno stopnjevanje trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Zaostrovanje razmer med najmočnejšima svetovnimi gospodarstvoma bi lahko oslabilo svetovno gospodarsko rast in zmanjšalo povpraševanje po tekočem zlatu.

Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) je zaradi možnih negativnih posledic agresivne carinske politike ZDA za svetovno gospodarstvo znižala napoved rasti povpraševanja po surovi nafti. V letih 2025 in 2026 bo povpraševanje za po približno 100.000 sodov dnevno manjše od dosedanjih napovedi.

V letih 2025 in 2026 se bo povpraševanje povečalo za po 1,3 milijona 159-litrskih sodov na dan, je organizacija Opec zapisala v mesečnem poročilu, objavljenem danes na Dunaju.

Kljub znižani napovedi pa so pričakovanja Opeca še vedno bistveno višja od ocen drugih strokovnjakov. Ameriška uprava za energetske informacije (EIA) je denimo za letos napovedala rast povpraševanja za 900.000 sodov dnevno, ameriška banka Goldman Sachs pa le za 500.000 sodov na dan.

Na presenečenje mnogih strokovnjakov so države članice razširjene skupine Opec+, ki med drugim vključuje tudi Rusijo, že aprila začele s postopnim povečevanjem obsega proizvodnje. Skupina želi do konca maja povečati proizvodnjo v povprečju za 411.000 sodov dnevno. Države proizvajalke, organizirane v Opec+, namreč želijo postopno odpraviti omejitev proizvodnje, ki je v veljavi od leta 2023.

Nedavno so se cene nafte spet umirile, potem ko so bile v začetku aprila pod hudim pritiskom zaradi agresivne carinske politike ameriške vlade. Občasno je cena surove nafte brent iz Severnega morja padla pod 60 dolarjev za sod, kar je najmanj v zadnjih približno štirih letih. Danes se je z nafto brent trgovalo po ceni okoli 65,64 dolarja.

Azijske borze na začetku tedna v zelenem

Indeksi na osrednjih azijskih borzah so na račun tehnološkega sektorja na začetku novega trgovalnega tedna obarvani zeleno. Vlagatelji so pozdravili odločitev ameriške vlade, ki je iz vzajemnih carin izvzela nekatere tehnološke izdelke, kar velja tudi na uvoz iz Kitajske. Medtem dolar še vedno izgublja, zlato pa pridobiva na vrednosti.

Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, doslej pridobil 1,55 odstotka. V Hongkongu je indeks Hang Seng 2,11 odstotka v zelenem, v Šanghaju pa je indeks Shanghai Composite 0,77 odstotka nad izhodiščem.

Zvišal se je tudi indeks borze v Sydneyju All Ordinaries, in sicer za 1,35 odstotka. V Seulu je osrednji borzni indeks Kospi pridobil 0,90 odstotka, v Singapurju pa je indeks STI 1,42 odstotka višje kot v petek. Medtem so se tečaji delnic na Tajvanu v povprečju znižali za 0,98 odstotka.

Trgovinski vojni zlasti med ZDA in Kitajsko sicer še naprej ni videti konca. Tako je ameriški predsednik Donald Trump v nedeljo sporočil, da bo ta teden razkril carine na polprevodnike. Zatem je države, še posebej Kitajsko, opozoril, da še niso varne pred novimi ameriškimi carinami.

ZDA so carine za uvoz iz Kitajske prejšnji teden zvišale na skupno 145 odstotkov - ob upoštevanju 20-odstotnih carin, ki jih je Trump pred časom uvedel zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku prepovedane droge fentanil v ZDA. V Pekingu pa so se odzvali z dvigom carin na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov.

Ameriška carinska služba je sicer v petek v rednem obvestilu navedla, da bo pametne telefone, računalnike in številne druge tehnološke izdelke izvzela iz 10-odstotnih carin, ki veljajo za večino držav sveta, pa tudi iz precej obsežnejših carin, ki veljajo za uvoz iz Kitajske.

Trge skrbi, da so izjeme le začasne in da se bo trgovinska vojna še stopnjevala, zato je vrednost dolarja danes še dodatno nazadovala, zlato pa je dosegel novo rekordno vrednost.

Vrednost evra je v primerjavi z dolarjem na triletnem vrhu, vrednost švicarskega franka pa je na najvišji ravni v zadnjih 10 letih. Zlato, ki velja za varno naložbo v času negotovosti, pa je danes doseglo nov vrh pri 3245,75 dolarja za 31,1-gramsko unčo, k čemur je pripomogel šibkejši dolar.