FOTO: Erdogan: Turški narod je sprejel zgodovinsko odločitev

Po 99 odstotkih preštetih glasov je za ustavne spremembe, ki v Turčiji uvajajo predsedniški sistem, glasovalo 51,34 odstotka volivcev, proti jih je bilo 48,7 odstotka.

Kljub temu, da so izidi tesni in še niso uradni, je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, čigar pooblastila se bodo v novem sistemu zelo razširila, poklical premierja Binalija Yildrima in mu čestital za referendumsko zmago."Turški narod je sprejel zgodovinsko odločitev," je dejal, druge države in mednarodne organizacije pa pozval, naj spoštujejo izid glasovanja.

"Ljudstvo je imelo zadnjo besedo. Reklo je da in s tem postavilo piko na konec," pa je privržencem v Ankari dejal Yildrim. "S tem glasovanjem smo obrnili novo stran v naši demokraciji. Na referendumu ni poražencev, zmagovalka je Turčija," je dejal in pozval k enotnosti.

Opozicija bo rezultat spodbijala

Predstavniki turške opozicije, ki ustavnim spremembam nasprotujejo, medtem že izražajo skrbi zaradi izida glasovanja in napovedujejo, da bodo izpodbijali rezultat.

Dve glavni opozicijski stranki, prokurdska Demokratična ljudska stranka (HDP) in Republikanska ljudska stranka (CHP), trdita, da je na referendumu prišlo do nepravilnosti in manipulacij z glasovnicami. Po navedbah predstavnikov CHP so sporni rezultati s 37 odstotkov volišč, delež pa se utegne povišati na 60 odstotkov, saj že od jutra odkrivajo kršitve.

Zmešnjava z glasovalnimi pečati

Volilna komisija je namreč sporočila, da je na več voliščih nastala zmešnjava pri uporabi pečatov, s katerimi so volivci glasovali za spremembe oziroma proti njim.

Volivci, ki so na referendumu želeli glasovati proti predlaganim spremembam ustave, so morali ponekod glasovati s pečatom, na katerem je bila napisana beseda "da", na delu glasovnice, ki je bil označen z "ne", je v Ankari povedal predsednik volilne komisije Sadi Güven.

Volilna komisija je sicer uradno predpisala pečate z napisom "tercih" (izbira), s katerimi so volivci nato na volilnem lističu označili bodisi polje z napisom "da" ali "ne".

Za zdaj ni znano, na koliko voliščih se je zgodilo tako glasovanje. Volilna komisija je sicer odločila, da bodo tudi take glasovnice veljavne.

Kaj pomeni Erdoganova zmaga?

Erdoganova pooblastila se bodo v novem sistemu zelo razširila. V skladu z ustavnimi spremembami bo predsednik dobil izvršno oblast, položaj premierja bo ukinjen, Erdogan pa bo na oblasti lahko ostal do leta 2029.

Predsednik bo dobil pooblastila na področju pravosodja, ukinjena bodo vojaška sodišča. Predsednik bo med drugim odločal o uvedbi izrednih razmer. Predsedniške in parlamentarne volitve bodo potekale hkrati, mandata predsednika in poslancev bosta enako dolga, pet let.

Parlament bo sicer lahko nadzoroval predsednika in sprejemal zakone, a bo predsednik na nekaterih področjih lahko odločitve sprejemal z dekreti.

'Glavni preobrat v življenju ljudi in Turčije'

"V preteklosti smo imeli že nekaj referendumov, a ta referendum je izbira med spremembo in preobrazbo v nov administrativni sistem v turški republiki. Z božjo voljo bodo naši ljudje nocoj s pričakovano izbiro odšli v prihodnost," je ob oddaji svojega glasu na volišču v eni izmed šol v Istanbulu dejal Erdogan.

V Izmirju je svoj glas oddal premier Yildrim. Kot je dejal, ne glede na izid bo "naš narod sprejel najlepšo odločitev". Če bodo turški volivci izglasovali ustavne spremembe, bodo v državi odpravili kabinet predsednika vlade.

V Ankari je glasoval prvi mož največje turške opozicijske stranke, Ljudske republikanske stranke Kemal Kilicdaroglu. Izjavil je, da gre za glasovanje o usodi Turčije.

Vodja Nacionalističnega gibanja Devlet Bahceli, čigar stranka podpira spremembe ustave, je ob oddaji glasu izrazil upanje, da bo referendum glavni preobrat v življenju "naših ljudi in Turčije".

Smrtni žrtvi v izgredih pred voliščem na jugovzhodu Turčije

Turške oblasti so ob referendumu močno poostrile varnostne ukrepe po državi, kjer še vedno veljajo izredne razmere po lanskem poskusu državnega prevrata. Za varnost skrbi okoli 380.000 pripadnikov varnostnih sil – 251.000 policistov in 128.000 pripadnikov vojske. Mobilizirali so tudi 70.000 vaških stražarjev v pretežno kurdskih predelih države.

Kljub temu pa so na jugovzhodu Turčije izbruhnili izgredi, ki so zahtevali dve smrtni žrtvi, ena oseba je ranjena.

Pred številnimi volišči v provinci Doyarbakir, kjer živijo pretežno Kurdi, so izbruhnili številni izgredi, sledilo je obračunavanje z noži in strelnim orožjem. Kot so še sporočili, so prijeli domnevnega osumljenca.

Predstavnik prokurdske, opozicijske Ljudske demokratske stranke Ziysa Pir je ob tem na enem od volišč v istoimenskem mestu dejal, da policija na voliščih ovira delo opazovalca opozicijskih strank. Opozicijske stranke so svojim opazovalcev izdale izkaznice, na katerih so imena strank ali njihovi simboli, policija pa odstranitev opazovalcev opozicijskih strank utemeljuje s prepovedjo uporabe simbolov stran na voliščih na dan referenduma, je dejal Pir.