Na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu je skupina svojcev in staršev otrok, ki so umrli septembra 2004 v Beslanu, med enim najbolj smrtonosnih zajetij talcev, vložila tožbo proti Rusiji. Po nekaterih podatkih je tožbo vložilo 89 svojcev. Rusijo tožijo zaradi kršitve štirih členov Evropske konvencije o človekovih pravicah - pravice do življenja, pravne zaščite, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter svobode izražanja.
Med zajetjem talcev v Beslanu, ki leži v ruski republiki Severna Osetija, je bilo ob ugrabiteljih ubitih 332 ljudi, od tega 186 otrok. Skupina teroristov iz Čečenije in Ingušetije je na prvi šolski dan 1. septembra 2004 v šoli v Beslanu zajela več kot 1100 otrok, njihovih svojcev in učiteljev. Ugrabitelji so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov v Ingušetiji.
Ko so ruske posebne enote po neuspešnih pogajanjih dva dni kasneje vdrle v poslopje, se je vnel spopad, v katerem je bilo ubitih 320 talcev, 12 pripadnikov varnostnih sil in 31 teroristov, skoraj 800 ljudi pa je bilo ranjenih.
Ruska parlamentarna komisija je decembra lani v poročilu ugotovila, da je bila akcija posebnih ruskih enot upravičena, za ugrabitev in visok krvni davek pa je okrivila več vodij čečenskih upornikov, med njimi Šamila Basajeva, ki so ga ruske sile lani ubile. Poročilo se ni skladalo s trditvami več talcev, ki so za visok krvni davek krivili neustrezen odziv Moskve.
Starši žrtev pa so zahtevali, da je treba soditi tudi tistim, ki so bili odgovorni za reševanje talcev, vključno z vodjo ruskih posebnih enot Nikolajem Patručevim. Roka pravice je namreč dosegla le edinega preživelega izmed 32 ugrabiteljev, 24-letnega Čečena Nurpačija Kulajeva, ki je bil maja lani obsojen na dosmrtno ječo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.