Tudi Nato napovedal izgon sedmih ruskih diplomatov

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Bruslju sporočil, da je zavezništvo zaradi napada z živčnim strupom v Veliki Britaniji, za katerim naj bi stala Rusija, umaknilo akreditacijo sedmim ruskim diplomatom, še trem pa je ne bodo izdali. Ruska misija pri Natu bo poslej lahko štela največ 20 članov, je sporočil Stoltenberg.

Kot je poudaril v današnji izjavi za javnost, je bil napad na ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v angleškem Salisburyju 4. marca "prva uporaba živčnega strupa na ozemlju Nata". "Zavezniki so 14. marca jasno izrazili svojo globoko zaskrbljenost in obsodili to nevarno kršenje mednarodnih norm," je dejal Stoltenberg.

Napovedal je, da se tudi Nato kot organizacija pridružuje več kot 25 članicam zavezništva in partnerskim državam, ki so se doslej odločile za izgon že več kot 140 ruskih diplomatov. "To je širok, močan in usklajen mednarodni odgovor," je dejal in poudaril, da gre za enotno odločitev vseh članic zavezništva.

Povedal je, da je kot generalni sekretar z današnjim dnem umaknil akreditacijo sedmim članom stalnega predstavništva Rusije pri Natu. Še trem, ki jo čakajo, je ne bo odobril. S tem se bo maksimalno število članov predstavništva Rusije pri Natu zmanjšalo za deset na največ 20.

"S tem pošiljamo jasno sporočilo Rusiji, da obstaja cena in posledice za njene nedopustne in nevarne vzorce obnašanja," je dejal Stoltenberg in dodal, da je to tudi posledica dejstva, da Rusija ni konstruktivno pojasnila, kaj se je zgodilo v Salisburyju.

Stoltenberg je dodal še, da Nato z današnjo odločitvijo ne menja politike do Rusije; Nato bo še naprej krepil lastno obrambo, hkrati pa bo odprt za dialog in si bo še naprej prizadeval za organizacijo naslednjega srečanja v okviru Sveta Nato-Rusija.

Seznam držav, ki bodo izgnale ruske diplomate, se daljša

Seznam držav, ki so se odločile za izgon ruskih diplomatov, raste iz ure v uro. Zadnja v vrsti se jim je pridružila Avstralija. Tamkajšnji premier Malcolm Turnbull je po poročanju BBC ob tem dejal, da je "brezobziren napad v Salisburyju napad na vse nas". 

Po mnenju Turnbulla je napad skladen z "vzorcem nepremišljenega in načrtnega ravnanja Rusije, ki predstavlja vse večjo grožnjo mednarodni skupnosti". "Takšnega napada ne more trpeti nobena suverena država," je dodal.

Avstralska vlada se je odločila za izgon dveh diplomatov, ki naj bi bila "neprijavljena obveščevalna uradnika". Državo morata zapustiti v sedmih dneh. Kot je pojasnil Turnbull, odločitev odraža "šokantno naravo napada /.../ ki je ogrozil neštete pripadnike skupnosti".

Rusija: Dejanje teh držav ne bo ostalo neopaženo

Gre sicer za največji kolektivni izgon ruskih diplomatov v zgodovini, a Moskva že od vsega začetka zavrača krivdo in napoveduje ostre protiukrepe. Vlogo pri zastrupitvi dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije, ki sta še vedno v kritičnem stanju zaradi zastrupitve z živčnim strupom novičok, zanika. "Dejanje teh držav ne bo ostalo neopaženo in na to se bomo odzvali," so sporočili z zunanjega ministrstva in dodali, da gre pri izgonu diplomatov za popolnoma nepotrebno potezo. 

Odločitev 23 držav za izgon ruskih diplomatov zaradi domnevne ruske vpletenosti v zastrupitev bivšega ruskega dvojnega agenta in njegove hčerke je rezultat "ogromnega pritiska" ZDA na njene zaveznice, je danes dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

"To je rezultat ogromnega pritiska, ogromnega izsiljevanja, ki je žal glavni instrument Washingtona na mednarodnem prizorišču," je dejal Lavrov v Uzbekistanu, kjer se udeležuje konference o Afganistanu. Zagotovil je, da bo Moskva odgovorila. "Nihče ne more mirno prenašati take neotesanosti in tudi mi je ne bomo," je dejal.

ZDA in Evropa sta glede najnovejših potez pri ravnanju z Rusijo povsem enotnega mnenja. Na omenjenem seznamu je že več kot 20 držav, izgnale pa bodo vsega skupaj okrog 100 diplomatov, daleč največ Washington.

Voditelji držav Evropske unije so se prejšnji teden na skupne sestanku strinjali, da za napadom najverjetneje stoji Rusija. Britanski zunanji minister Boris Johnson je v intervjuju za BBC pozdravil neverjeten mednarodni odziv. Dodal je, da se mora rusko vedenje spremeniti, saj "jih ima svet počasi dovolj". Hkrati je zavrnil namige, da vse skupaj vodi v novo hladno vojno in dejal, da Britanci nimajo nobenih težav z ruskim narodom. 

Velika Britanija je napovedala, da bo še ta mesec izgnala 23 ruskih diplomatov, ZDA 60, po štiri bodo izgnale francija, Nemčija, Poljska in Kanada. Ukrajina jih bo iz države pregnala 13, sledijo še Češka, Litva, Danska, Nizozemska, Italija, Španija, Estonija, Hrvaška, Finska, Madžarska, Latvija, Romunija, Švedska, Albanija, že omenjena Avstralija, Norveška in Makedonija.

Z Islandije so sporočili, da bodo prenehali voditi dialog z Rusijo, prav tako se njihovi politiki ne bodo udeležil svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo junija prav v Rusiji. Tudi britanski ministri in člani kraljeve družine bodo ostali doma. 

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da niso izključeni še dodatni ostri ukrepi proti Rusiji. 

Iz Bele hiše so ob napovedi glede izgona sporočili: "4. marca je Rusija v Salisburyju uporabila smrtonosno vojaško orožje z namenom, da umori britanskega državljana in njegovo hčerko. Napad na našo zaveznico Veliko Britanijo postavlja v nevarnost na tisoče nedolžnih življenj." Ob tem so zastrupitev dvojnega agenta označili kot "ekstremno kršitev Konvencije o uporabi jedrskega orožja in mednarodnih zakonov".

ZDA bodo iz Washingtona izgnale 48 diplomatov, še 12 pa s sedeža Združenih narodov (ZN) v New Yorku, prav tako nameravajo zapreti rusko veleposlaništvo v Seattlu. 

Ruske prijateljice zavračajo izgon diplomatov

Enajst članic Evropske unije se ni pridružilo diplomatski akciji drugih članic z izgonom ruskih diplomatov. Gre za prijateljice Rusije, ocenjuje bruseljski spletni bilten EUobserver – Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Grčijo, Irsko, Luksemburg, Malto, Portugalsko, Slovaško in Slovenijo.

Nekatere izmed njih so sicer že nakazale, da bi se lahko pridružile pobudi, med njimi Irska. Irski zunanji minister Simon Coveney je obljubil "ustrezno dejanje" za izraz solidarnosti "z našo najbližjo sosedo". To naj bi se odločili še danes.

V Belgiji naj bi se še odločali, koga izmed 140 akreditiranih ruskih diplomatov, ki delujejo v Belgiji na ruskem veleposlaništvu ali pa na stalnih predstavništvih pri EU in Natu, bi ta ukrep lahko doletel.

Tudi Slovaki naj bi razmišljali o tem, da bi se pridružili diplomatski akciji. "Razvoj položaja in tudi ruski odzivi na pozive držav EU - med njimi tudi Slovaške – bodo vplivali na naslednje korake, ki smo jih pripravljeni storiti v tem primeru," je sporočilo slovaško zunanje ministrstvo.

Slovaška je sicer podobno kot Slovenija v položaju rekonstrukcije vlade, le da se je v Bratislavi ta proces zdaj že zaključil, medtem ko se v Sloveniji šele dobro začenja s predvolilno kampanjo. Vendar čeprav ima Slovenija vlado, ki lahko zaradi odstopa premierja Mira Cerarja opravlja zgolj tekoče posle, to ne pomeni nujno, da se Slovenija zaradi tega ne more pridružiti diplomatskemu pritisku na Rusijo, so za STA pojasnili diplomatski viri.

EUobserver sicer ne polemizira tovrstnih dejstev, navaja le ponedeljkovo sporočilo slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da je še prezgodaj za ukrepanje, ker da je treba najprej ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo v Veliki Britaniji. Izpostavlja pa bruseljski bilten dejstvo, da je Erjavec februarja gostil ruskega kolega Sergeja Lavrova v poskusu krepitve gospodarskih odnosov.

Tudi druge države v tej skupini, ki imajo močne vezi z Moskvo, so napovedale, da ne bodo storile ničesar. Pa čeprav so prejšnji teden podprle izjavo Evropskega sveta, da za napadom najverjetneje stoji Rusija in da ni verjetnega alternativnega pojasnila.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je skupaj z zunanjo ministrico Karin Kneissl pojasnil, da ne bodo sprejeli nobenih ukrepov na nacionalni ravni, ker da želijo "ohraniti odprte komunikacijske kanale z Rusijo". "Avstrija je nevtralna država in se ima za graditeljico mostov med Vzhodom in Zahodom," sta sporočila. EUobserver sicer izpostavlja, da imajo avstrijski skrajno desni Svobodnjaki, ki sodelujejo v vladi, sklenjen sporazum o sodelovanju z rusko vladajočo stranko Enotna Rusija.

Na nevtralnost se kot trenutno predsedujoča Svetu EU sklicuje tudi Bolgarija, ki ima sicer močne poslovne povezave z ruskimi vlagatelji. Sodelovanje je zavrnila tudi malteška vlada, "ki je ustvarila na milijone evrov od prodaje potnih listov EU bogatim Rusom", izpostavlja EUobserver.

Dodaja utemeljitev malteške vlade, da ruskih diplomatov ne bodo izganjali, "ker je naša diplomatska misija v Moskvi zelo majhna in kakršen koli odgovor Rusije bi praktično povsem prekinil diplomatske odnose". So pa na Malti poudarili, da to vendarle "ne zmanjšuje naše podpore Veliki Britaniji in našim partnerjem za zagotavljanje varnosti".

Sodelovanje je zavrnila tudi grška vlada, v kateri je sicer tudi skrajno desna proruska stranka Anel. V Atenah so poudarili, da ne bodo nikoli ukrepali proti kaki stalni članici Varnostnega sveta Združenih narodov. Želijo si tudi več dokazov, kaj se je zgodilo v Veliki Britaniji, navaja EUobserver.

Prav tako je sodelovanje v akciji z izgonom ruskih diplomatov odklonil Ciper, ki ima v svojih bankah na milijarde evrov ruskega kapitala. Ciper je prav tako prodajal svoja državljanstva bogatim Rusom, še spominja bruseljski spletni bilten.

V skupini Rusiji naklonjenih članic EU je običajno tudi Madžarska, ki med drugim načrtuje gradnjo jedrske elektrarne skupaj z Rusijo. A tokrat se je Budimpešta pridružila diplomatski akciji in bo izgnala enega ruskega diplomata.

Assange podvomil v britanske trditve, uradni London ga je v odzivu označil za črvička

Ustanovitelj spletne platforme Wikileaks Julian Assange je izrazil dvome v britanske trditve o ruski krivdi za napad na nekdanjega dvojnega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo v angleškem Sulisburyju. Pred časom je zapisal, da Velika Britanija izvaja propagandno vojno proti Rusiji. Predstavnik zunanjega ministrstva Alan Duncan ga je danes v odzivu označil za "bednega črvička".

"Zelo obžalovanja vredno je, da Julian Assange ostaja na ekvadorskem veleposlaništvu. Še bolj obžalovanja vredno je, da je minulo noč tvital proti vladi njenega visočanstva glede tega, kako je odgovorila na napad v Salisburyju. Čas bi že bil, da ta bedni črviček zapusti veleposlaništvo in se preda britanskemu pravosodju," je v odgovoru na vprašanje v poslanski zbornici dejal Duncan.

Assange se je na ekvadorsko veleposlaništvo zatekel 2012, ko je britansko sodišče odredilo njegovo izročitev Švedski, kjer so mu očitali spolno nadlegovanje in posilstvo. Sam je očitke na svoj račun zavračal kot politično motivirane zaradi tajnih vojaških in diplomatskih dokumentov ZDA, ki jih je Wikileaks objavil leta 2010.

Švedska je lani opustila preiskavo proti Assangu, vendar pa britanski zaporni nalog zanj ostaja v veljati zaradi kršitev pogojnega izpusta, kar pomeni, da ga lahko britanska policija aretira takoj, ko stopi iz veleposlaništva. Assange sicer nadaljuje z žvižgaškimi dejavnostmi znotraj veleposlaništva in redno tvita o mednarodnih temah. 

Zgodovina se ponavlja

Čeprav gre v zadnji akciji ZDA in EU ter nekaterih drugih držav za največji skupni izgon ruskih diplomatov, pa ni prvi. 

Leta 1986 je tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan izgnal 80 ruskih diplomatov, leta 2016 pa je administracija Baracka Obame kot povračilo za domnevni ruski hekerski napad na demokratsko stranko in predsedniško kandidatko Hillary Clinton izgnala 35 diplomatov. Moskva je podobno kot tokrat obtožbe zanikala. 

BBC še navaja, da je v ZDA več kot 100 ruskih obveščevalcev, tako da jih bo kljub izgonu večine nekaj še ostalo v državi. A ameriški državni sekretar je nekaj diplomatov opisal kot "obveščevalne operativce", kar kaže na to, da si Združene države Amerike tokrat prizadevajo za več kot oviranje ruskega uradniškega dela.