Lani največja pojavnost oslovskega kašlja v zadnjih 60 letih

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so cepiva v zadnjih petdesetih letih rešila vsaj 154 milijonov življenj, je izpostavila generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. Poudarila je, da so cepljenja temelj individualne in kolektivne zaščite ter da so v Sloveniji varna, učinkovita in številna brezplačna cepiva tako za otroke kot odrasle.

"V javnosti je cepljenje še vedno poznano kot zaščita pred otroškimi nalezljivimi boleznimi, a se tudi odrasli s cepljenjem lahko učinkovito zaščitijo proti okužbam," je dodala.

Ob tem je izpostavila pomen cepljenja v nosečnosti, ki zaščiti tudi novorojenčka. Meni, da se je treba cepiti tudi zaščito tistih, ki se ne morejo. "Cepimo se, ko smo zdravi, da bi ostali zdravi," je poudarila.

V Sloveniji zaradi cepljenja ni primerov otroške paralize, davice, rdečk, mumpsa in okužbe s Hib, je ocenila nacionalna koordinatorica cepljenja Marta Grgič Vitek. So pa lani zabeležili največjo pojavnost oslovskega kašlja v zadnjih 60 letih. Razloge vidi v novem, manj učinkovitem cepivu, kratki imunosti po cepljenju ter v ukrepih, sprejetimi med covidom.

Razširitev programov cepljenja

Letošnje novosti v nacionalnem programu cepljenja po njenih besedah prinašajo razširitev programov cepljenja otrok proti noricam in cepljenja proti klopnem meningoencefalitisu, ki ga bodo omogočili tudi odraslim, ki so se rodili med letom 1970 in 1980, je pojasnila.

Pozitiven obrat vidi v precepljenosti proti gripi. Čeprav ima Slovenija med državami EU najnižjo precepljenost proti gripi, se je letos lepilo 6000 ljudi več kot lani. Znatno se povečuje tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju in gripi, kar nudi zaščito tudi novorojenčkom.

V sodelovanju z zdravstvenimi domovi in študenti medicine je NIJZ marca organiziral akcijo cepljenja proti HPV Širi ljubezen, ne bolezen. Po podatkih NIJZ se je v času akcije, ki je potekala marca, cepilo kar 135.000 več oseb kot lani v istem obdobju, je izpostavila Grgič Vitek.

Sanja Vuzem iz Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji pa je opozorila, da kljub visoki precepljenosti v evropski regiji še vedno opažajo vrzeli v pokritosti s cepljenjem. Tako je bilo v letu 2023 v evropski regiji zaznanih več kot 78.000 primerov oslovskega kašlja, največ po letu 1994, je izpostavila.

Kot je dejala, želijo v Evropi do leta 2030 omogočiti pravičen dostop do cepiv za vse, cepljenje skozi vse življenje in več sodelovanje med pristojnimi, je pojasnila. Po njenih besedah je nujno, da cepljenje ostane prednostna javnozdravstvena naloga.