Cerar: Slovenija za zdaj ne načrtuje izgona ruskih diplomatov ali podobnih ostrih ukrepov

Pred sodiščem, ki je odločalo o dovoljenju inšpektorjem Organizacije za prepoved kemičnega orožja za odvzem krvi Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije, sta v četrtek pričala zdravnika. Eden od njiju je pojasnil, da je Julija v bolnišnici za kratek čas prišla k zavesti, poroča britanski časnik Metro.

Zdravnika sta izrazila bojazen, da sta tako oče kot hči utrpela možganske poškodbe zaradi zastrupitve z živčnim strupom. Oba sta še vedno na intenzivni negi in v umetni komi, njuno stanje je še vedno kritično, a stabilno. Medtem ko je hči že bolj odzivna, vendar še vedno ni sposobna "jasne komunikacije", pa se Skripal vse od zastrupitve ne odziva.

Kakšne bodo dolgoročne posledice zastrupitve na njuno zdravje, si zdravniki za zdaj še ne upajo napovedati. "Zdravstvene preiskave nakazujejo, da bi lahko bile motene njune mentalne sposobnosti," je po pričanju zdravnikov za The Independent dejal sodnik David Williams. 

Organizacija za prepoved kemičnega orožja bo vzorce krvi analizirala, da bi potrdili, ali je res šlo za živčni strup novičok. Ker ne oče ne hči ne moreta privoliti v odvzem krvi, je o tem včeraj odločalo sodišče.

Iz bolnišnice so medtem izpustili policista Nicka Bailyja, ki je bil med prvimi na prizorišču v Sailsburyju, ko so na klopci našli nezavestna 66-letnega nekdanjega ruskega vohuna in njegovo 33-letno hčer. 

V zvezi z napadom se je v lokalni bolnišnici po zdravniško pomoč oziroma nasvet obrnilo 48 ljudi.

Več članic EU razmišlja o izgonu ruskih diplomatov

Zaradi odgovornosti Rusije medtem več članic EU že razmišlja o izgonu ruskih diplomatov. Najprej so podprli oceno Velike Britanije, da je za napad "zelo verjetno" odgovorna Rusija in da ni verjetnega alternativnega pojasnila. Ko so se strinjali o odgovornosti, so nadaljevali z razpravo o tem, kako se odzvati s konkretnimi ukrepi. Odločili so se, da bo unija poklicala svojega veleposlanika v Moskvi na posvetovanja. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je danes sporočila, da veleposlanik unije v Moskvi na posvetovanja v Bruselj prihaja ta konec tedna.

Poleg tega članice preučujejo možnost nacionalnih ukrepov. Britanija je že izgnala 23 ruskih diplomatov. O tem ali drugih ukrepih razmišlja tudi več drugih članic, na primer Litva, Latvija, Češka, Danska, Irska, Francija in Nemčija.

Nemčija in Francija sta napovedali, da bosta dodatne ukrepe proti Rusiji objavili v prihodnjih dneh. Državi se strinjata, da so takšni odzivi, poleg odpoklica veleposlanika EU, še vedno nujni, je v Bruslju dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pristavil, da takšen napad brez primere na varnost in suverenost članice EU terja odziv, in dodal, da bodo ukrepe objavili "usklajeno in sorazmerno".

Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je napovedala, da bo veliko držav že v prihodnjem tednu uveljavilo nacionalne ukrepe. Na vprašanje, ali bo Litva izgnala ruske diplomate, ni podala jasnega odgovora. Latvijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo Latvija izgnala enega ali več ruskih diplomatov, ki se ukvarjajo z vohunjenjem. O natančnem številu se še usklajujejo z evropskim partnerji, odločitev pa bodo objavili v ponedeljek.

Hrvaški premier Andrej Plenković je dejal, da bo v ponedeljek hrvaški državni vrh razpravljal o tem, kako izraziti solidarnost z Združenim kraljestvom. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je sicer nedavno pozvala ruskega predsednika Vladimirja Putina na obisk na Hrvaško. Plenković je v povezavi s tem danes dejal, da tudi EU in Britanija ohranjata dialog z Rusijo in da to ni nič neobičajnega.

Češki premier Andrej Babiš je v Bruslju dejal, da se bo Češka verjetno zgledovala po Veliki Britaniji in bo izgnala nekaj ruskih diplomatov. "Premierka Theresa May je pozvala vse države članice, naj na nek način izkažejo solidarnost. Zame je to zelo enostavno, Britanci so poslali nazaj 23 diplomatov, torej verjetno pričakujejo enak odziv in podporo držav članic," je dejal in dodal, da se bo večina članic po njegovem mnenju odzvala prihodnji teden.

Najbolj naj bi ukrepanju proti Rusiji nasprotovali Grčija in Italija. Med zadržanimi se omenja tudi Avstrija. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je na primer danes dejal, da Avstrija ruskih diplomatov ne bo izgnala.

Madžarski premier Viktor Orban, ki običajno zastopa manj ostra stališča do Rusije, naj bi bil sicer tisti, ki je predlagal poziv veleposlaniku EU na posvetovanja.

Cerar: Slovenija za zdaj ne načrtuje izgona ruskih diplomatov ali podobnih ostrih ukrepov  

Slovenski premier v odhodu Miro Cerar je povedal, da Slovenija za zdaj ne načrtuje izgona ruskih diplomatov ali podobnih ostrih ukrepov. Ob tem poudarja, da je treba še počakati na preiskavo neodvisne mednarodne institucije, da bo mogoče z gotovostjo reči, kdo je odgovoren in kako se bo treba v prihodnje odzivati.

Glede vloge Rusije je bil v četrtek ob prihodu na zasedanje previden, je pa na koncu podprl skupno izjavo o "zelo verjetni" odgovornosti Rusije. Na vprašanje, kaj ga je prepričalo, je odgovoril, da so v razpravi izmenjali podatke obveščevalnih, zdravstvenih in drugih služb, ki kažejo, da obstaja izredno velika stopnja verjetnosti, da je odgovorna Rusija, kar jih je poenotilo.

Cerar je v povezavi s tem pojasnil, da vrh o tem ni sprejel skupnega stališča, temveč gre za individualne odločitve članic, ki pa bodo usklajene. Kot pomembno je izpostavil, da sta zraven Francija in Nemčija, ki se z Rusijo pogajata v normandijskem formatu. Ne gre pa za skupno odločitev, ki bi članice zavezovala. Vsaka država bo sama odločila o svojem odzivu, saj so odnosi članic z Rusijo zelo različni, je še pojasnil.

Rusija obžaluje odločitev EU o odpoklicu veleposlanika

V Kremlju so izrazili obžalovanje, da je EU uporabila oceno "zelo verjetno" in da vsa dejanja temeljijo na tej oceni. "Ne strinjamo se s tem in ponavljamo, da Rusija nima absolutno nič s primerom Skripal," je zatrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Zunanji minister Sergej Lavrov pa je ocenil, da britanska vlada zaradi tega primera sili tudi druge zaveznike v Evropi v konfrontacijo z Rusijo. Med obiskom v Hanoju je dejal, da London skuša "poglobiti krizo z Rusijo, kolikor se le da".