Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na napad z živčnim plinom v Veliki Britaniji odredil izgon 60 ruskih diplomatov, ki naj bi bili vohuni. Odredil je tudi zaprtje ruskega konzulata v Seattlu.
Po navedbah visokih predstavnikov Trumpove administracije bo moralo ZDA zapustiti 48 "znanih obveščevalcev" na ruskem konzulatu v Seattlu in še 12 drugih na ruski misiji pri Združenih narodih. ZDA bodo morali zapustiti v naslednjih sedmih dneh.
Ruske diplomate bodo izgnale tudi evropske države
Nemčija, Francija in Poljska so danes napovedale izgon po štirih ruskih diplomatov zaradi ruske vpletenosti v napad z živčnim plinom v Veliki Britaniji. Po dva diplomata bosta izgnali tudi Italija in Danska, ukrepu pa se pridružujejo tudi druge evropske države.
Nemčija, Francija in Poljska so se odločili izgnati po štiri ruske diplomate, ki službujejo pri njih. Za odhod bodo imeli sedem dni časa.
Ukrepu so se pridružile tudi baltske države, Litva, Latvija in Estonija.
Iz italijanskega zunanjega ministrstva so sporočili, da bo Italija izgnala dva ruska diplomata. Podobno so se za izgon dveh ruskih diplomatov odločili v Koebenhavnu.
Kasneje sta se diplomatski akciji pridružili še članica EU Španija in članica Nata Albanija. Obe bosta izgnali po dva ruska diplomata.
Diplomatski akciji izgona ruskih diplomatov zaradi ruske vpletenosti v napad z živčnim plinom v Veliki Britaniji so se pridružile še Madžarska, Norveška in Makedonija. Vse bodo izgnale po enega ruskega diplomata.
Izgonu ruskih diplomatov se je pridružila tudi Ukrajina; kot je napovedal ukrajinski predsednik Petro Porošenko, jih bo moralo državo zapustiti 13.
Hrvaški premier Andrej Plenković je danes v Zagrebu povedal, da so se po današnjih posvetovanjih s predsednikoma države in sabora Kolinde Grabar-Kitarović in Gordana Jandrokovića odločili za izraz solidarnosti z Veliko Britanijo in da bodo enega izmed ruskih akreditiranih diplomatov razglasili za nezaželeno osebo na Hrvaškem.
Slovenija se za izgon ni odločila
Slovenija se danes ni pridružila skupini 14 evropskih držav pri izgonu ruskih diplomatov zaradi ruske vpletenosti v napad z živčnim plinom v Veliki Britaniji. Kot je povedal zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je še treba najprej ugotoviti, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Zunanji minister Karl Erjavec je danes v državnem zboru, kjer se je udeležil seje ustavne komisije DZ, novinarjem povedal, da je še prezgodaj odgovoriti, kako bo ravnala Slovenija v primeru napada z živčnim strupom.
"Mi se držimo stališča, ki je bilo sprejeto na Evropskem svetu, da je pač treba ugotoviti, kaj se je pravzaprav zgodilo," je povedal zunanji minister. Bo pa po njegovih napovedih gotovo v četrtek to zadevo obravnavala vlada.
Mogherinijeva se je sešla s predstavnikom EU v Moskvi
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini se je v nedeljo sešla na kriznih pogovorih s predstavnikom EU v Moskvi Markusom Edererjem v zvezi z zastrupitvijo nekdanjega ruskega vohuna Sergeja Skripala.
Voditelji članic EU so odločitev o tem, da vodjo delegacije EU v Rusiji pokličejo na pogovore, sprejeli na vrhu v Bruslju v noči na petek. Podprli so tudi oceno Velike Britanije, da je za napad z živčnim strupom na agenta v Salisburyju 'zelo verjetno' odgovorna Rusija in da ni verjetnega alternativnega pojasnila.
Iz pisarne Mogherinijeve niso sporočili podrobnosti nedeljskih pogovorov, so pa navedli, da se bodo pogovori z Edererjem nadaljevali v prihodnjih dneh.
Kot prva ruske diplomate izgnala Velika Britanija
Velika Britanija je zaradi zastrupitve dvojnega agenta, za katero krivi Rusijo, kot prva izgnala 23 ruskih diplomatov, ki naj bi bili v resnici vohuni. Rusija pa je v odgovor napovedala izgon 23 britanskih diplomatov.
Rusija medtem sicer še zmeraj odločno zanika, da bi stala za napadom na Skripala.
Skripala in njegovo hčerko Julijo so našli 4. marca nezavestna na klopi v britanskem Salisburyju. Po navedbah Londona sta bila zastrupljena z živčnim strupom novičok, razvitim v nekdanji Sovjetski zvezi. Oba sta še vedno v kritičnem stanju v bolnišnici.
KOMENTARJI (326)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.