Naj se sliši še tako kruto – na tehtnici je pač več kot “le” življenje novinarja, ki je šel na urad po listine za poroko, od tam pa se ni več vrnil. Interesov je veliko – tako tujih kot domačih v državi, ki stoji na razpotju med starim in novim, med versko državo in “kitajskim modelom”.
Seznam tistih, ki bi jim smrt novinarja lahko tako ali drugače prišla prav, je dolg, razlaga strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila, profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede, ki se je pred kratkim vrnil iz Savdske Arabije.
Morebiti ključna figura sredi intrige? 33-letni kronski princ Mohamed bin Salman. "Ta je na položaj prestolonaslednika prišel po krajši, goljufivi poti, na kateri je odstavil cel kup vplivnih ljudi, zaprl kup princev in bogatašev. Naredil si je močno mrežo sovražnikov," razlaga Ferfila.
"Mi si Savdsko Arabijo in zalivske države večinoma predstavljamo kot – češ tam je kralj glaven, konflikta interesov ni. Pa še kakšni so! Znotraj kraljeve družine se bijejo hudi boji in prav mogoče je, da so mu vse skupaj namestili, da ga očrnijo v očeh domače in predvsem mednarodne javnosti," nadaljuje poznavalec razmer.
Kaj to dogajanje pomeni za princa?
Doma je pred prevzemom oblasti, zdaj pa je na primer Richard Branson že odpovedal vodenje dveh mega projektov, ki jih je načrtoval v sklopu modernizacije države. Tako da ta dogodek zanj ni mogel priti ob slabšem času. Kralj in kronski princ dejansko motiva za to nista imela. Zato je najbolj verjetna razlaga torej ali nameščena spletka ali dejansko nesreča med zasliševanjem.
Vseeno Savdska Arabija ni ravno znana po medijski svobodi.
V Savdski Arabiji novinarje držijo zelo na kratko. Če izrečeš kritiko kraljeve družine, lahko dobiš deset let zapora, podobno, če želiš razpravljati o tem, kako se deli naftne milijone. To sta glavni "sporni temi". Je pa novinarjem rdeča linija zelo jasna, samocenzura je visoka.
Ameriški predsednik Donald Trump je že napovedal, da ne želi, da škandal zaradi smrti novinarja poseže v velike orožarske posle njegove države s Savdsko Arabijo.
Bo torej karavana že kmalu šla dalje?
Vse skupaj je črna pika na načrtih kronskega princa. Vendar to najbrž njegovih načrtov ne bo zelo spremenilo. Morda bo nekoliko počakal s prevzemom oblasti, se skril za očetom, kot se je že dogajalo, ampak mednarodna skupnost pa tudi ne bo naredila prav veliko. Njihovi interesi so utemeljeni v milijardah naftnih dolarjev, v možnostih za investicije … Veste, mednarodna skupnost hitro spiše sankcije, ampak čez par mesecev, ko se medijsko zanimanje poleže, se jih odstrani. Dolgoročnih ukrepov praviloma ni. Tako zaradi orožarske industrije kot potrebe po zaveznikih v igri proti Iranu. Ko se bo prah polegel, se bodo odnosi s svetom normalizirali. Doma pa novinarjeva smrt niti ni pretirano pomembna tema.
Pred kratkim ste se vrnili iz Savdske Arabije. S kakšnimi vtisi?
Savdska Arabija je zanimiva, ker je vanjo težko priti, če niste islamski romar ali nimate poslovnega povabila. Sicer pa tam pravzaprav nimaš česa videti, ker so vse staro podrli, kar je sicer lahko tudi sistemsko pogojeno. Njihova verzija islama, podobno kot talibanska verzija islama, vsake ostanke zgodovine, ki so drugačni od islamskih, smatra za sovražne in jih uniči. V Rijadu je ostal samo še stolp "velike trdnjave", ki ima svojo vlogo v nastanku Savdske Arabije in pa grobnica 132 kraljev, vklesana v kamnit monolit. Ostalo je puščava, ki pa niti ni pretirano lepa. Mesta pa spominjajo na konglomerate in dosega jih modernizacija. Gradbeni stroji brnijo celo poleg Unescove dediščine. V sklopu napovedanega preporoda Savdske Arabije prestolonaslednik poudarja predvsem turizem, ampak vse skupaj precej spominja na Združene arabske emirate, kjer je prav tako relativno malo tradicionalnega in veliko nakupovalnih središč.
Načrt modernizacije države je precej obsežen, kaj vse pravzaprav vključuje?
Skupni imenovalec zalivskih držav je ta, da vedo, bodo prihodki od nafte nekega dne usahnili in želijo diverzificirati svoje gospodarstvo. Zanimajo jih področja turizma, tehnologije, biotehnologije … vendar je z izjemo ZAE, kjer je razvit turizem, večina še vedno odvisna od nafte. V Savdski Arabiji ta napolni okoli 90 odstotkov državnega proračuna.
Kronski princ Mohamed bin Salman ima zdaj načrt – Savdska Arabija 2030. Na tujih ambasadah so mi sicer zatrdili, da je to prepisan ameriški dokument o razvoju Savdske Arabije. Na institutu v Rijadu pravijo, da so ga spisali na Harvardu. Kakor koli – gre za vizijo, kako državo narediti drugačno na številnih področjih. Na gospodarskem se želijo rešiti odvisnosti od nafte. Ključno je – in to je seveda ameriški recept – da želijo razviti zasebni sektor. Savdska Arabija je zelo centralizirana in večino stvari ima v rokah država. Ta hiter razvoj zasebnega sektorja želijo doseči s tem, da bi prodali 10 odstotkov delnic savdske državne naftne družbe Aramco, ki je vredna približno 2.000 milijard dolarjev. Vendar dlje od načrta, kako priti do denarja, niso prišli – precej malo je namreč jasno, katere sektorje bi razvija, kako. Vedo samo, da bi privatnemu sektorju namenili 200 milijard dolarjev.
Na družbenem področju pa načrtujejo zlasti osvoboditev žensk, ki so v Savdski Arabiji omejevane najbolj v muslimanskem svetu. Približno tako kot v Afganistanu, saj sta si obe različici islama zelo podobni.
V Savdski Arabiji je to diktat vahabističnega islama. Vahabizem sega v 18. stoletje, ko je pridigar Vahabi sklenil pakt z ustanovitelji Savdske Arabije, po katerem bodo slednji državi vladali, Vahabiji pa bodo "skrbeli za duše" oziroma za islam in ta pakt še drži.
Ta striktna različica islama zahteva takšno vlogo žensk. Zahteva, da so ženske zakrite od glave do pet, da je še celo reža na obrazu pogosto zakrita z mrežo. S tem je bila povezana prepoved vožnje, žensko lahko zaradi zakonoloma kamenjajo do smrti ali obglavijo. Kazni so zelo stroge tudi za homoseksualnost, čaščenje idolov, ki niso v skladu z vero … Vse to je del vahabistične različice islama. In to je drugo področje, ki ga kronski princ želi spremeniti. Ženskam je spet dal vozniška dovoljenja, vahabistične duhovnike, ki imajo ključne pozicije v svojih rokah, pa je precej onemogočil, tudi s tem, da jih je nekaj deset dal zapreti. S tem jim je sporočil, da se bo Savdska Arabija oddaljila od te striktne verzije islama.
Kaj pa aretacija številnih vplivnežev, ki naj bi bili povezani s cvetočo korupcijo?
Te je pa zaprl v luksuzne hotele. Nato pa naj bi prišel do teh ljudi in jim rekel da lahko ali ostanejo v ujetništvu ali mu predajo polovico premoženja. In govori se, da naj bi na ta račun dobil 100 milijard dolarjev. V zameno naj bi pridržani obdržali najbolj ugodne pogodbe z državo, kar pomeni, da bi si izgubljeno premoženje hitro povrnili. Predstava za javnost je bila, da gre za boj proti korupciji, dejansko pa za sporočilo, da je on tisti, ki vlada Savdski Arabiji.
Mladostna zaletavost, dober načrt ali sla po oblasti?
Njegov oče, kralj Salman, je star več kot 80 let, in to je bistvena sprememba znotraj Savdske Arabije. Doslej so ji praviloma vladali vladarji, stari 80, 90 let, zdaj pa oblast prevzema nekaj več kot 30 let star vnuk, ki načrtuje redefinicijo islama, redefinicijo vloge žensk, redefinicijo vloge kraljeve družine …
S tem pa si je zelo povečal možnost, da ga bodo ubili. Sovražnikov je veliko – bodisi duhovščina, bodisi konkurenca iz kraljeve družine.
Znotraj islamskega sveta je Savdska Arabija najbolj zaprta in to je najbrž spoznal ter to idejo o odpiranju izkoristil kot prednost pri jurišu na mesto kralja. On pravi, da cilj posvečuje sredstva. Njega zanima oblast, ne uvajanje demokracije, da smo si na jasnem. Vprašanje pa je tudi, kaj se zgodi, ko v takšnih sistemih uvedeš reforme. Ena od možnosti je tudi, da vse razpade.
Kaj takšnega bi zagotovo imelo tudi širši vpliv?
Savdska Arabija, Bahrajn, Kuvajt, Katar, ZAE in Oman so vse države Zaliva. Povezane so v Zalivski svet za sodelovanje, ki mu dominira Savdska Arabija. In skupno jim je, da imajo na čelu kralja, ki pa ni kralj – ceremonialna figura. Tukaj so "pravi kraji". Ni parlamentov, ni političnih strank, ni volitev – vsaj v našem smislu ne. Zakone piše kralj. In domneva se, da če bi padel savdski kralj, bi to pomenilo tudi konec teh monarhij.
Kako pa ideje o modernizaciji države odmevajo v Savdski Arabiji?
65 odstotkov prebivalstva je mlajšega od 30 let. Zanimivo se je kraljeva družina se je odločila, da mladim pustijo svobodo na internetu. Gre za neko čudno kombinacijo liberalizacije interneta in blokade političnega sistema, kjer obstaja zgolj posvetovalna skupščina, ki lahko kralju zgolj svetuje – kar je nekaj podobnega kot je obstajalo v 15. stoletju, ko so kralji ustanavljali svetovalne odbore. Je pa prejšnji kralj Abdulah v to skupščino imenoval 30 žensk in seveda so to kleriki pospremili z opazkami, da "so to same prostitutke". Taisti kleriki trdijo, da ženske ne smejo voziti, ker ne znajo reagirati v nevarnosti in se na križišču ne morejo odločiti, poleg tega pa bo konec morale in družba bo razpadla, če bodo ženske lahko hodile v službo.
Za moralo je dolgo skrbela verska policija. Kako se spreminja njena vloga?
Nekakšen oddelek za moralo in etiko, ki je v Savdski Arabiji imel 350.000 agentov, je kronski princ skorajda ukinil. Ti agenti so hodili po mestih s kovinskimi palicami ter s pretepanjem fizično kaznovali moške in ženske, ki niso bili oblečeni v skladu s pravili ali se niso obnašali v skladu s pravili. Zamere, ki si jih je nabral, so nedvomno velike.
Tokrat sicer ni prvič, da kler izgublja vpliv. Ko so pred desetletji ustanovili ženske šole, se je kler s tem strinjal pod pogojem, da prevzamejo te šole. To se je tudi zgodilo. Potem pa je obsežen požar zajel ženski internat. In v vsesplošni paniki so dekleta skakala skozi okna, ampak so jih člani verske policije metali nazaj v ogenj, ker niso imele pokritih las. Kralj Abdulah je zato šole prenesel na javni sektor.
In danes je v državi že situacija, ko je na univerzah 60 odstotkov žensk. Kljub temu je na koncu zaposlenih le okoli 20 odstotkov žensk, saj v skladu z vahabističnim islamom ženska ne sme delati, če pa že dela, mora za to dobiti dovoljenje. Kar je še eno področje, kamor se je zapičil kronski princ, ki želi, da ženske za šolanje, potovanje ali zaposlitev ne potrebujejo dovoljenje očeta ali brata.
Vseeno družbene in gospodarske spremembe običajno potrebujejo nekaj časa, da se ukoreninijo. Je dejansko mogoče toliko sprememb aplicirati v tako kratkem času?
Vprašanje je res ali je to mogoče, drži. Tam mi pravijo, da se stvari spreminjajo, da se ženske množično zaposlujejo, vstopajo celo v posel. Kolegi pravijo, da se družba spreminja pred njihovimi očmi. To je vsekakor povezano s prostim dostopom do speta. Ljudje vidijo, kaj se dogaja po svetu. Zlasti ženske ugotavljajo, da so povsem skrite. Kolega mi je razlagal, da še pred letom dni v univerzitetno predavalnico, kjer so bile študentke, ni smel, če z njim ni šel moški kontrolor, zdaj dekleta v predavalnicah celo snamejo pokrivala.
Islam ne dovoljuje plesa, glasbe, a vse to se zelo mehča. Družba se spreminja, oblast to tudi dopušča, ker jo to zaenkrat ne ogroža.
Ker se s tem slabi duhovščino?
Da. To je kitajski model. Pustimo vam vse, vi pa partijo pustite pri miru. Leta 2011 so bili sicer kleriki ključni pri zatiranju arabske pomladi. Izdajali so fatve, da je upiranje oblasti rušenje islama. In zadaj se kraljeva hiša tej podpori na nek način odpoveduje. V islamskih državah oblastniki marsikje ugotavljajo, da so jim ekstremne verske skupine bolj nevarne od razvodenitve islama, politične liberalizacije pa ni pričakovati. Ljudem to ustreza. Za vikend se bogati Savdijci preselijo zdaj v Bahrajn, ki je precej liberalen. Menda tam pustijo 15 do milijard za bolj razvratne aktivnosti in to naj bi odpravili savdski zabaviščni centri na Rdečem morju, ki bi jih naj razvili Američani. Nevarno pa je, da družba sčasoma dobi prevelike aspiracije.
Še dodatno bi družbene spremembe pognalo odpiranje države turistom …
Kronski princ razlaga, da bo za državo, kamor se zdaj ne da priti, uvedel elektronske vize. Vprašanje je, če ali kdaj se bo to zgodilo. Egipt je Savdski Arabiji v zameno za posojilo odstopil nekaj otokov, kjer naj bi gradili zabavišča, kar kleru seveda ne bo všeč. Ima pa podporo mladine.
A kot pravite – država za svoj potratni življenjski slog potrebuje denar.
Na področju gospodarstva spremembe silijo razmere. Kraljeva družina danes šteje med 7000 do 8000 članov in vsi ti ljudje imajo status člana kraljeve družine. In vsak dobiva mesečno rento od nekaj tisoč do 250.000 dolarjev na mesec. Tako da se predvideva, da gre dobršen del naftnih prihodkov zanje. Potem je tukaj vojska. Savdska Arabija ima tretji največji vojaški proračun na svetu. Je pa tudi tako, da je tam praktično vse zastonj, kar se tiče bencina, vode, elektrike, šolstva, zdravstva …
Življenje je povsem neracionalno. Vsa voda se pridobiva v rafinerijah, kar je strašno drago, ampak jo ljudem dajejo zastonj, ti z njo čistijo vozila. Denar se meče z lopatami čez okno. Cene se začenjajo šele zdaj dvigovati, kar je lahko nevarno. Ljudje, ki so doslej živeli znotraj tega koncepta, se bodo težko sprijaznili z računi.
Kako so se doslej izognili večjim uporom?
Če pogledamo arabsko pomlad. Takrat je bil v Savdski Arabiji na oblasti še kralj Abdulah, ki je demonstracije nevtraliziral s tem, da je s približno 120 milijardami dolarjev odprl več novih delovnih mest, zgradil nova stanovanja, zvišal plače in se tako izognil večjim zahtevam po spremembi režima.
Ti režimi tudi načrtno kažejo poročila iz držav, kjer so se ljudje uprli – Sirija, Egipt … In kažejo vsesplošno razdejanje, stagnacijo, kar ljudi odvrača od zahtev po spremembah. Je pa tako, da imate neizmerno bogate in neizmerno revne. Bogati sloji živijo izven vseh predstavljivih okvirjev. Občasno se najde kakšna črna ovca družine, ki medijem izda kakšno skrivnost. In ena takšnih je, da naj bi imel eden od princev palačo, ki se meri v milijonih kvadratnih metrov. V Katarju so imeli veliko težavo, ker mladi ne želijo v šolo, saj se država utaplja v denarju in v šolanju enostavno ne vidijo smisla. Oblast se je morala lotiti kampanje, da jim razloži, da blagostanje ne bo trajalo večno.
In kako naj bi v takšnih razmerah cvetel podjetniški duh?
V teh državah je praviloma 60 odstotkov tujih delavcev. Absurdna situacija. Tujci so tudi zdravniki, učitelji … In to je problem v situaciji, ko se želi razvijati zasebni sektor. Celo Savdijci, ki razmišljajo o poslu, pravijo, da ne želijo savdskih delavcev, ker ti nočejo delati. Želijo Indijce in Pakistance, ki za nekaj sto dolarjev dejansko delajo. So pa domačini podjetni. Izkoriščajo dejstvo, da tujec v državi ne sme biti večinski lastnik posla in s fiktivnimi lastništvi odlično služijo.
Od odpiranja Savdske Arabije si ogromno obetajo ZDA …
Amerikanizacija je precej očitna, še policijske avtomobile s uvozili takšne, da so videti kot v ZDA. In to v državi, kjer redko vidite prave policiste, ker šeriatske kazni niso zelo motivacijske za kriminal. Američani odpirajo zabavišča, trgovine … če se bo to sodelovanje nadaljevalo, bo prišlo do totalnega prenosa vsega ameriškega. Razvoj turizma je vezan na ameriški kapital. To kleru seveda ni všeč, vendar so duhovniki finančno zelo odvisni od države in dokler jim pustijo celo preklinjanje Amerike na Twitterju, ti pa v zameno kralja pustijo pri miru, hujšega javnega upora ni.
KOMENTARJI (147)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.