Predsednik Toga Faure Gnassingbe je napovedal svoj odstop, vendar bo kandidiral za predsednika države na predsedniških volitvah, ki jih je zaradi mednarodnih pritiskov napovedal sam in naj bi se zgodile v ustavnem roku 60 dni. Za novega začasnega predsednika je parlament izvolil Abasa Bonfoha, člana vladajoče ljudske stranke. Hkrati so v ljudski stranki postavili Gnassingbeja za svojega glavnega predsedniškega kandidata.
Na odločitev o odstopu so se pozitivno odzvali v Združenih narodih in Afriški Uniji, Zahodnoafriška gospodarska skupnost (ECOWAS) pa je naznanila, da bodo ukinili sankcije zoper to državo.
Gnassingbe je predsedniško mesto zavzel s pomočjo vojske po smrti njegovega očeta in nekdanjega predsednika Toga Gnassingbeja Eyadema. Z nasilnim prevzemom oblasti je prisilil parlament, da ge je izvolil za predsednika in hkrati dosegel ukinitev ustavnega člena, ki določa razpis volitev v roku 60 po smrti ali odstopu predsenika. Z novim režimom pa se ni strinjala niti opozicija, ki je organizirala množične demonstracije, niti širša mednarodna skupnost. Gnassingbe je nato pod pritiski popustil in napovedal nove predsedniške volitve, sam pa naj bi ostal začasni predsednik Toga. Zaradi sankcij ECOWAS je moral odstopiti tudi s tega mesta.
Na področju demokratizacije afriških držav se stvari premikajo na bolje tudi v Egiptu. Tamkajšnji predsednik Hosni Mubarak je naznanil, da bo spremenil ustavo in dovolil, da bo na predsedniških volitvah kandidiralo več kandidatov. Do sedaj je moral parlament, katerega večino predstavlja Mubarakovi nacionalni demokrati, potrditi samo enega kandidata, katerega je nato ljudstvo podprlo oz. ga zavrnilo na referendumu. Egipt se je tako odzval na spodbudo Ameriške politike, ki si prizadeva za stabilizacijo regije, pri čemer naj bi Egipt igral glavno zavezniško vlogo.
