Tehnološki magnati donirali Trumpu, zdaj izgubljajo milijarde

Podjetja, ki so jih ustanovili ali jih vodijo Mark Zuckerberg (izvršni direktor Mete), Tim Cook (izvršni direktor Appla), Sundar Pichai (izvršni direktor Googla), Elon Musk (izvršni direktor Tesle) in Jeff Bezos (ustanovitelj Amazona), so skupaj od začetka leta izgubila skoraj 1,8 bilijona dolarjev (1,6 bilijona evrov). Najbolj drastične izgube so udarile prav svetovalca Donalda Trumpa Muska, poroča CNN.

Podjetja so izgube beležila tudi po tem, ko so se trgi po napovedi ameriškega predsednika o zamrznitvi načrtovanih carin okrepili. 90-dnevna zamrznitev naj bi veljala za številne trgovinske partnerje ZDA, a ne tudi za Kitajsko, ki ji je Trump še dodatno zaostril uvozne carine, in sicer s 104 na 125 odstotkov. Posledično se je seveda zmanjšalo tudi osebno bogastvo voditeljev.

Tehnološki vrh je najbrž upal, da bo s podporo Trumpu pridobil nekaj poslovnih koristi; na primer manj predpisov ali manjši protimonopolni pritisk. Izgube velikanov namesto tega kažejo, da se bo Silicijeva dolina zaradi negotovosti glede Trumpovih carin soočila tudi s kopico novih izzivov. Carine namreč močno naslavljajo predvsem azijske dobavne verige, kjer tehnološka podjetja pridobivajo komponente in sestavljajo svoje izdelke.

Že same carine torej predstavljajo izziv za tehnološke velikane, a negativne posledice bi lahko prinesli tudi posledični učinki gospodarskega valovanja, če bi potrošniki in oglaševalci zaradi carin zategnili svoje denarnice. Analitiki so opozorili, da bi lahko dolgoročne vzajemne carine in posledična gospodarska negotovost zmanjšale tehnološke zaslužke za kar 25 odstotkov. To bi pomenilo velik premik od razmeroma stalnega dobička in rasti cen delnic, ki jih je t. i. Big Tech v zadnjih letih dosegel po zaslugi umetne inteligence.

Velik udarec za najbogatejšega Zemljana

Med Trumpovim prvim mandatom so številna velika tehnološka podjetja lobirala za izjeme od Trumpovih carin. Tokrat pa je položaj veliko manj gotov, kar so v nedavni raziskavi izpostavili tudi analitiki pri Moody's Ratings. "Čeprav je težko oceniti učinke, verjamemo, da noben tehnološki podsektor ne bo ostal nepoškodovan," so zapisali.

V ponedeljek je analitik družbe Wedbush Securities Dan Ives Trumpovo carinsko politiko opisal kot "armagedon" za tehnološki sektor in dodal, da je zaradi nje področje vlaganja v tehnologijo najtežje, kar jih je kdaj videl v 25 letih.

Čeprav je za podporo Trumpovi ponovni izvolitvi in njegovi vpletenosti v ministrstvo za vladno učinkovitost namenil najmanj 290 milijonov dolarjev (dobrih 264 milijonov evrov), se je premoženje najbogatejšega Zemljana od začetka leta zmanjšalo za 143 milijard dolarjev (130 milijard evrov), kažejo podatki Bloombergovega indeksa milijonarjev iz 8. aprila.

Njegovo bogastvo se je zmanjšalo predvsem zaradi Tesle. Delnice podjetja so namreč padle za kar 28 odstotkov, njegova tržna kapitalizacija pa je od začetka leta padla za 376,6 milijarde dolarjev (dobrih 343 milijard evrov). Musk je dejal, da bi lahko imele carine "pomemben" vpliv na Teslo.

Kaj pa ostali tehnološki velikani?

Musk je sicer zaradi "prijateljevanja" s Trumpom morda res nekoliko bolj v središču, ni pa edina ugledna tehnološka osebnost, ki je v zadnjem času doživela izgube.

Meta je bila eno prvih velikih podjetij, ki je obljubilo donacijo v višini 1 milijona dolarjev (0,9 milijona evrov) Trumpovemu inavguracijskemu skladu, Zuckerberg pa se je tudi večkrat sestal s Trumpom, da bi razpravljal o prednostnih nalogah politike. Zuckerberg je sprejel tudi več sprememb znotraj podjetja, ki ugajajo ameriškemu predsedniku. Med drugim je uglednega republikanca postavil na najvišjo politično funkcijo v podjetju, odpustil poklicne preverjevalce dejstev in v upravni odbor Mete dodal Trumpovega zaveznika in šefa UFC Dana Whita.

Zuckerbergovo neto premoženje se je kljub vsemu temu od začetka leta 2025 zmanjšalo za 26,5 milijarde dolarjev (24 milijard evrov). Cena delnice Mete je do danes padla za skoraj 2,25 odstotka, kar je znižalo vrednost podjetja za 35,8 milijarde dolarjev (slabih 33 milijard evrov).

Bezos je po novembrski zmagi Trumpa na volitvah republikancu nemudoma izrekel čestitke. Amazon pa je Trumpovemu inavguracijskemu skladu daroval milijon dolarjev (slab milijon evrov). Bezosovo neto premoženje se je od začetka tega leta zmanjšalo za 47,2 milijarde dolarjev (43 milijard evrov), poroča Bloomberg. Amazonove delnice pa so od začetka leta padle za 13 odstotkov, s čimer se je skupna vrednost podjetja od začetka tega leta znižala za 316,8 milijarde dolarjev (dobrih 288 milijard evrov).

Google je prav tako Trumpovemu inavguracijskemu skladu doniral milijon dolarjev (slab milijon evrov) in dogodek celo prenašal v živo na YouTubu. Pichai se je pridružil paradi generalnih direktorjev, ki so obiskali Mar-a-Lago v tednih po volitvah. A Googlove delnice so zdaj padle za 16,2 odstotka, njihova vrednost pa je od začetka tega leta padla za 386,7 milijarde dolarjev (dobrih 352 milijard evrov).

Applov Cook je prav tako osebno doniral milijon dolarjev (slab milijon evrov) Trumpovemu inavguracijskemu odboru, je poročal Axios po januarskem srečanju s Trumpom v Mar-a-Lagu. Apple je Trumpu prinesel tudi politično zmago v začetku tega leta, ko je napovedal naložbo v višini 500 milijard dolarjev (dobrih 455 milijard evrov) v ameriške objekte v naslednjih štirih letih. Čeprav so bili nekateri od teh načrtov verjetno v veljavi, preden je Trump prevzel položaj, si je predsednik pripisal zasluge za to potezo.

Vendar pa se pričakuje, da bo Apple, ki veliko svojih pripomočkov proizvaja na tujih trgih, kot so Kitajska, Vietnam in Indija, zaradi Trumpovih carin doživel velik udarec. Njegove delnice so od začetka leta padle za 18,5 odstotka, njegova tržna vrednost pa je padla na 684 milijard dolarjev (623 milijard evrov).