G-8: Več časa za Kosovo

Voditelji skupine osmih najrazvitejših držav G-8, ki so zbrani v nemškem Heiligendammu, so dosegli sporazum o boju proti podnebnim spremembam in so premagali prejšnja nesoglasja, je sporočila nemška kanclerka Angela Merkel.

Merkel je dejala, da so se dogovorili za 'občutno' zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2050. Dogovor je označila za "zelo uspešen". Po njenih besedah je dogovor "jasna zaveza za nadaljevanje procesa pogajanj o podnebnih spremembah v okviru ZN".

Kot je povedala, so voditelji držav G-8 pristali, da bodo 'razmislili' o njenem predlogu, da bi do leta 2050 škodljive izpuste zmanjšali za polovico, vendar pa niso pokazali resnih namer, da bi se zavezali k takšnemu predlogu.

Podrobnosti še niso znane

Voditelji osmerice so se že predhodno dogovorili, da je boj proti podnebnim spremembam potreben ter se zavezali, da se bodo pogajali o novem mednarodnem sporazumu, ki bi nadomestil Kjotski protokol, ki se izteče leta 2012. O konkretnih ciljih pa se v okviru skupine G-8 ni smiselno dogovarjati, saj morajo pri njihovem doseganju sodelovati vse večje onesnaževalke, tudi Kitajska in Indija, je poudaril član ameriške delegacije Steve Hadley.

Isto trdi tudi ameriški predsednik George Bush, ki je ob tem poudaril, da so ZDA pripravljene prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. "ZDA se bodo aktivno vključile, če ne prevzele vodilne vloge v pokjotskem dogovoru," je dejal. Zavrnil je tudi očitke, da Washington ne stori ničesar za ustavitev globalnega segrevanja. 

Več časa za pogajanja 

Voditelji, zbrani na vrhu G-8 so se strinjali, da bodo v Združenih narodih o prihodnjem statusu Kosova odločali pozneje, kot je bilo sprva predvideno. Beograd in Priština naj bi tako imela dodatnih šest mesecev časa, da se dogovorita o prihodnji ureditvi, če jima to ne bo uspelo, pa bo obveljal načrt posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija. 

To je predlagal francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki želi na ta način Rusijo odvrniti od vložitve veta. Ob tem je poudaril, da mora tudi Moskva predlagati svojo rešitev, ter dodal, da se neodvisnosti Kosova ne bo mogoče izogniti. Voditelji naj bi se še to noč o predlogu uskladili. 

Rusi in Američani umirili ton pogovorov 

Rusija bi morala umiriti svoje strasti glede načrtov ZDA za postavitev protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi, je dejal ameriški predsednik George Bush pred srečanjem s svojim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. 

Kot kaže, se je to tudi zgodilo. Putin je Bushu predlagal skupno uporabo radarskega sistema, nameščenega v Azerbajdžanu. Tako naj bi razvili protiraketni ščit, ki bi pokrival vso Evropo in ne samo del, omogočal pa bi tudi prijateljsko sodelovanje Moskve in Washingtona, meni ruski predsednik. "To bi nam hkrati dalo možnost, da svojih raket ne preusmerimo (v evropske cilje), nasprotno, pomenilo bi temelje za skupno delo,“ je dejal po srečanju z Bushem. 

Hadley je sicer zagotovil, da je Putin izrazil pripravljenost za sodelovanje z Američani pri graditvi ščita, za katerega meni, da spodkopava ravnotežje sil v svetu. 

Preprostejša evropska ustava? 

Srečala sta se tudi britanski premier in francoski predsednik, Tony Blair in Nicolas Sarkozy, in se dogovorila o okvirnem načrtu za poenostavljeno evropsko ustavno pogodbo. Za tako rešitev institucionalne krize EU se je zavzemal predvsem Sarkozy. To bi namreč med drugim pomenilo, da ne bi znova potreboval potrditve volivcev. Spomnimo, Francozi, pa tudi Nizozemci, so leta 2005 evropsko ustavo zavrnili. 

Tudi o Afriki  

Visoko na dnevnem redu srečanja je tudi Afrika. Za razliko od prejšnjih vrhunskih srečanj, na katerih je bilo slišati velikodušne obljube o gospodarski pomoči, je ta teden pričakovati previdnejši pristop. Poudarek bo na tem, kako povečati pritok "učinkovitih naložb" na črno celino, pri čemer naj bi imele prednost države, ki izvajajo dobro vladanje. Voditelji G-8 naj bi sicer ponovili svojo obljubo, da bodo do leta 2010 podvojili pomoč Afriki, kar pa nekaterim državam po ocenah nevladnih organizacij ne bo uspelo.

Protestniki blokirajo ceste

Za varnost v Heiligendammu zbranih voditeljev skrbi 16 tisoč policistov.

Prizorišče vrha skupine oblegajo protiglobalistični protestniki, ki ovirajo promet na glavnih vpadnicah v mesto, vendar o hujšem nasilju med protestniki in policisti ne poročajo. Pač pa je eno izmed gibanj, ki organizira proteste, Attac, sporočilo, da bodo ceste blokirali vse do zaključka vrha v petek.

Greenpeaceovi protestniki pa so si poskušali pot do voditeljev utreti po morju, da bi jim izročili peticijo za akcijo proti podnebnim spremembam. Z napihljivimi motornimi čolni so prodrli v obalno območje, kamor je dostop zaradi vrha prepovedan, a jih je tam prestregla policija in jim preprečila dostop do obale. V spektakularnem lovu na morju so bili lažje poškodovani dva aktivista in policist.

Podobno tamponsko območje so nemške oblasti predpisale tudi na kopnem, kjer prizorišče vrha obkroža 12-kilometrska varnostna ograja. Protestniki se ograji načeloma ne smejo približevati, a policija pri njihovem odvračanju ravna pragmatično in zahteva le, da se ne dotikajo ograje.

Protestniki pa svoje sporočilo svetu posredujejo tudi s pomočjo glasbe. Na koncertu, ki so ga pripravili v protest proti vrhu G-8, se je zbralo 70 tisoč ljudi. Pela sta jim tudi zaprisežena aktivista Bono Vox in Bob Geldof.