Nam bodo ameriške carine prinesle cenejše avtomobile, oblačila in hrano?

V središču je dolgoletni trgovinski presežek Evrope z Združenimi državami. Po podatkih Evropske komisije je Evropska unija leta 2023 v ZDA izvozila za 503,8 milijarde evrov blaga in uvozila za 347,2 milijarde evrov, kar je ustvarilo trgovinski presežek v višini 156,6 milijarde evrov. Slika se spremeni, ko gre za storitve, saj Evropa uvozi za 427,3 milijarde evrov  in izvozi 318,7 milijarde evrov storitev. Velik delež uvoza storitev je vezan na ameriške tehnološke velikane. Kljub temu ima EU še vedno pozitiven skupni trgovinski presežek z ZDA, poroča Euronews.

Ob uvedbi carin za blago iz EU največja obremenitev seveda pada na evropske izvoznike. Ker se bodo njihovi izdelki v ZDA podražili, ji grozi izguba konkurenčnosti. To predvsem velja za evropske avtomobile. Ker so carine na avtomobile že 25-odstotne, jih dodatnih 20 odstotkov popolnoma izrine iz prodajnih salonov v ZDA.

ZDA predstavljajo približno 12 odstotkov celotnega izvoza EU, kar pomeni, da je nadomestitev tega povpraševanja čez noč skoraj nemogoča. Ker povpraševanje v ZDA upada, bi se lahko zaloge kopičile v Evropi in drugod, piše spletni časnik. To pomeni več blaga, ki je na voljo za domači trg, kar bi lahko povzročilo popuste in nižje cene za evropske potrošnike. Kratkoročno bi to lahko spodbudilo podjetja, da razbremenijo presežne zaloge na domačih trgih, kar bi spodbudilo cenovno konkurenco in morebitne popuste.

Hkrati pa bi lahko bil evropski trg preplavljen z blagom, preusmerjenim iz drugih večjih držav izvoznic, kot so Kitajska, Japonska in Indija, ki se prav tako soočajo z velikimi trgovinskimi ovirami v ZDA. Ta dodatni val globalne ponudbe bi lahko okrepil pritisk na znižanje cen po vsej celini.

Kaj vse bi se lahko pocenilo?

Trgovinski presežek Evrope z Združenimi državami je močno skoncentriran v peščici ključnih sektorjev. Po podatkih Mednarodnega trgovinskega centra vodijo farmacevtski izdelki, ki predstavljajo 57 milijard evrov presežka, tesno pa jim sledijo vozila s 44 milijardami evrov.

Industrija pijač prispeva dodatnih osem milijard evrov, ladje in čolni pa 5,4 milijarde evrov. Luksuzno blago, vključno z usnjenimi izdelki, oblačili in obutvijo, prinaša skupni presežek v višini devet milijard evrov. Če povpraševanje na ameriškem trgu oslabi, ti sektorji tvegajo kopičenje neprodanih zalog. Kratkoročno bodo lahko evropski potrošniki imeli koristi od nižjih cen farmacevtskih izdelkov, vozil, oblačil ter celo hrane in pijače.

Realna inflacijska tveganja za zdaj ostajajo skromna, za Euronews ocenjujejo nekateri strokovnjaki. Eden od glavnih inflacijskih sprožilcev za Evropo v zadnjih letih so bili stroški energije, saj je blok še vedno močno odvisen od uvoza. Leta 2024 je Evropa uvozila za 700 milijard evrov energentov, vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom in rafiniranimi gorivi, kar je povzročilo trgovinski primanjkljaj v sektorju v višini 346 milijard evrov. Vendar zgodnji odzivi trga na Trumpove carine kažejo, da se inflacijski strahovi, povezani z energijo, umirjajo, ne pospešujejo.

Izdelki iz ZDA predstavljajo manjši delež evropskih potrošniških košaric kot obratno. Evropski potrošniki bi se tako lahko presenetljivo znašli na zmagovalni strani sicer hude svetovne trgovinske vojne.

Think tank ING je analiziral vplive carin na celotno EU. Ta bo po njihovih ugotovitvah negativen, vendar je pričakovan učinek šoka veliko manjši, kot je bil v času pandemije covida-19 in dviga cen energije zaradi vojne v Ukrajini. Omilitve bodo večinoma okrepile evropsko gospodarstvo od leta 2026 naprej, so še napovedali.