Turčija po nemškem prizanju genocida nad Armenci: 'Odgovorili bomo na vseh ravneh'

Namestnik vodje poslanske skupine krščanskih demokratov (CDU/CSU) Franz Josef Jung je dejal, da v razpravi o resoluciji ne gre za to, da bi Turčijo dali na zatožno klop. "Priznavamo tudi soodgovornost nemškega rajha, tedanjega glavnega vojaškega zaveznika Otomanskega cesarstva," je izpostavil.

"Samo tisti, ki priznavajo preteklost, lahko sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti," je še dejal Jung in dodal, da želijo, da bi resolucija prispevala k obnovitvi procesa sprave med Turčijo in Amrenijo.

Özdemir in še nekateri drugi poslanci so med razpravo tudi poudarjali, da sedanjih generacij Turkov ne bi smeli kriviti za zločine, so pa odgovorni za spomin nanje, na podoben način kot so Nemci odgovorni za to, da se spominjamo holokavsta.

Po razglasitvi izidov glasovanja so zbrani na balkonu v parlamentarni zgradbi, od koder lahko javnost v živo spremlja parlamentarne razprave, dvignili transparente z napisi "Hvala".

Resolucijo podpira tudi kanclerka Merklova, ki je zaradi drugih obveznosti danes med glasovanjem ni bila v bundestagu. Na glasovanju zaradi drugih obveznosti ni bilo niti podkanclerja Sigmarja Gabriela in zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja, ki je na turneji po Latinski Ameriki. Vsi trije so sicer tudi poslanci.

Vodja Levice Gregor Gysi je bil zato kritičen do kanclerke, češ da bi morala o teh kršitvah človekovih pravic govoriti glasneje. "To ni način reševanja begunskega vprašanja," je dodal.

Berlin je genocid nad Armenci priznal kljub svarilom Ankare, da da bi to lahko škodilo dvostranskim odnosom med državama, in kritikam Turkov, ki živijo v Nemčiji. Novi turški premier Binali Yildirim je danes še pred glasovanjem posvaril, da bo sprejetje resolucijo prijateljstvo med državama postavilo na preizkušnjo.

Zaradi resolucije se je Berlin tako znašel pod svojevrstnim pritiskom, tudi zaradi tega, ker je Turčija članica zveze Nato in pomemben partner EU pri reševanju begunske krize.

Armenija resolucijo pozdravlja

Armenija je pozdravila današnji sprejem resolucije. Armenski zunanji minister Edvard Nalbandian je priznanje genocida označil za "dragocen prispevek ne samo k mednarodnemu priznanju in obsodbi genocida nad Armenci, ampak tudi k splošnemu boju za preprečevanje genocida, zločinov proti človečnosti".

Izpostavil je, da medtem ko Nemčija in Avstrija kot bivši zaveznici Otomanskega cesarstva danes priznavata svoj del odgovornosti v genocidu nad Armenci, "turške oblasti še naprej trmasto zavračajo nesporno dejstvo, da je Otomansko cesarstvo storilo genocid". "Mednarodna skupnost čaka že 101 leto na Turčijo, da prizna genocid," je še zapisal v sporočilu, objavljenem na spletni strani zunanjega ministrstva.

Turčija priznanje genocida označila za zgodovinsko napako

Resolucija je "zgodovinska napaka", je dejal namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus. V prvem odzivu na družbenem omrežju Twitter je še napovedal, da bo Turčija "odgovorila na vseh ravneh". Zatrdil je, da je za Turčijo odločitev nemškega parlamenta nična in da sprejetje resolucije ni skladno s turško-nemškim prijateljstvom. "Resolucija je izkrivljena in neosnovana," je še tvitnil.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je posvaril, da bo to resno vplivalo na dvostranske odnose.

Posvaril je, da bo sprejetje resolucije v nemškem parlamentu resno vplivalo na dvostranske odnose med Ankaro in Berlinom.

Ob tem je potrdil poročanje turških medijev, da je Turčija zaradi sprejetja resolucije že poklicala na pogovor svojega veleposlanika v Berlinu Avnija Karsloluja.  Erdogan je dejal, da bodo "storili vse, da rešimo to težavo".

Viri na nemškem veleposlaništvu v Ankari pa so potrdili, da je turško zunanje ministrstvo danes tudi poklicalo na pogovor odpravnika poslov na nemškem veleposlaništvu v turški prestolnici.

Turški premier Binali Yildirim je sprejetje resolucije označil za "napačno odločitev" in poudaril, da se Turkom ni treba sramovati svoje preteklosti. "To ljudstvo je ljudstvo, ki se hvali s svojo zgodovino," je dejal.

Zunanji minister Mevlüt Cavusoglu pa je na Twitterju očital Nemčiji, da z "neodgovorno in neosnovano" odločitvijo parlamenta želi "odvrniti pozornost od temnih plati svoje lastne zgodovine".

Tudi turški pravosodni minister Bekir Bozdag je izpostavil nemško preteklost. "Najprej sežigate Jude v pečeh, nato pa pridete in obtožujete turško ljudstvo za genocid. Najprej se ozrite na svojo zgodovino (...) v naši zgodovini ni ničesar, česar bi se sramovali," je dejal.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je pozval k miru. Kot je dejal med obiskom v Buenos Airesu, se je Turčija pričakovano odzvala, upa pa, "da se bodo v prihodnjih dneh in tednih lahko izognili pretiranim reakcijam".

Leta 1915 je v Otomanskem cesarstvu v pokolu in deportacijah umrlo od 800.000 do 1,5 milijona Armencev, pripadnikov krščanske manjšine.

Armenija si že več let prizadeva, da bi pokol Armencev v Otomanskem cesarstvu med prvo svetovno vojno mednarodno priznali kot genocid, kar Turčija ostro zavrača. Nemčija glede tega doslej ni zastopala jasnega uradnega stališča, edini visoki nemški predstavnik, ki je pokol označil za genocid, pa je bil predsednik Joachim Gauck.