otomanski

Srečali so se na Sretenje: protestniki preplavili Kragujevac
15. 02. 2025 14.33Kragujevac, ki leži na pol poti med Beogradom in drugim največjim srbskim mestom Niš, je preplavila množica protestnikov z vseh koncev države. Že sinoči so tja prispeli študenti, ki so se tja odpravili peš, s kolesom ali v maratonski štafeti, danes pa so se jim pridružila še reka ljudi. Shod poteka pod sloganom Sretnimo se na Sretenje, kar pomeni srečanje ob prazniku dneva državnosti, ki ga praznuje Srbija.

Kaj je še ostalo nepoškodovanega v Gazi?
21. 01. 2024 07.16Malce več kot 100 dni mineva od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu. Več kot 24.000 mrtvih, domovi uničeni, infrastruktura porušena. A ne samo to. Palestinska enklava je bila dom številnim zgodovinsko pomembnim spomenikom, ki so tam stali tisoče ali več let, zdaj pa jih ni več.

'Alah je velik, sultan na Bosporju pa še večji'
15. 07. 2020 16.3715. julija 2016 je nad Istanbulom F-16 v nizkem letu prebil zvočni zid. Mesto je bilo na nogah, streljanje pa je kazalo, da očitno vse skupaj ni bila napaka. Mogoče teroristični napad? A na družbenih medijih je završalo: elementi mediteranskih brigad so začeli puč, ki je poskušal odstaviti Recepa Tayyipa Erdogana. Pučisti niso bili uspešni, rezultat pa je bil prvi sultanat, ki je nastal iz demokratične države. Države, ki je s spremembo statusa Hagije Sofije v mošejo dosegla svoj sekularni razkroj.

'Pojdite ven!': Macron v Jeruzalemu nadrl izraelsko policijo
23. 01. 2020 10.10Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v Jeruzalemu, pred vstopom v Cerkev svete Ane, ki velja za francoski teritorij, zapletel v prepir s pripadniki izraelskih varnostih sil. "Pojdite ven," je zakričal na njih, pri tem pa obudil spomine na podoben dogodek iz leta 1996.

'Mošeje so naše vojašnice, kupole naše čelade, minareti naša kopja'
20. 10. 2019 07.00Prebivalci Turčije postajajo vse manj verni in manj strogi v sledenju verskim pravilom, in to kljub 17-letni oblasti islamistične stranke AKP pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Želja predsednika Erdogana, da državo preuredi v bolj verni podobi, kot kaže, ne uspeva, saj je idejo Kemala Atatürka očitno težje premagati, kot si je to sprva predstavljal. A to lahko za večnega predsednika Erdogana pomeni tudi postopno izgubljanje zaupanja, saj je svojo kariero gradil ravno na islamistični platformi.

Ko skorumpiranost postane vir šal: 'Trump je vse življenje delal, da je postal milijonar, tukaj pa te izvolijo v parlament pa si zmagal'
12. 05. 2018 07.29Irak, od dolgotranje vojne in razprtij med šiiti in suniti utrujena država, bo dobila novo oblast, od katere bo v veliki meri odvisno, ali bo prihodnost države varna in stabilna. Na parlamentarnih volitvah se za 320 poslanskih mest poteguje okoli 7000 kandidatov. Boj za oblast se bije med petimi šiitskimi strankami, tudi med aktualnim in nekdanjim predsednikom vlade, v ozadju pa so tudi interesi zunanjih sil, kot sta ZDA in Iran.

Turčija po nemškem prizanju genocida nad Armenci: 'Odgovorili bomo na vseh ravneh'
02. 06. 2016 13.26Nemški poslanci so kljub pritiskom Turčije skoraj enoglasno sprejeli resolucijo, s katero priznavajo genocid nad Armenci v Otomanskem cesarstvu med prvo svetovno vojno. Armenija je resolucijo označila za dragocen prispevek, a dodala, da "turške oblasti še naprej trmasto zavračajo nesporno dejstvo, da je Otomansko cesarstvo storilo genocid".

Мakedonija je čudežna dežela in utelešenje vekovne tradicije
06. 05. 2016 06.30V Makedoniji lahko slišite glasno praznovanje karnevala, piskanje zurl, ropot bobnov, hkrati pa medene zvoke za ljubitelje pisane besede. Vsak zvok ima svojo globino. Takoj ko ga sližite bo večno živel z vami in boste otkrili Makedonijo ki vam doslej ni bila znana.

Rusija 'kategorično zavrača' očitke o napadih na šole in bolnišnice
16. 02. 2016 07.44Svetovno javnost še naprej razburjajo napadi na bolnišnice in šole na severu Sirije. Francija in Turčija pravita, da gre za vojne zločine. Slednja kaže s prstom v smeri Rusije, ta pa ostro odgovarja: kategorično zavračamo obtožbe.

VIDEO: Turki končali gradnjo predora pod morjem
29. 10. 2013 13.08V Istanbulu odpirajo 13,6 kilometra dolg železniški predor, ki pod morsko ožino Bospor povezuje evropsko in azijsko stran Istanbula. Turki pravijo, da gre za najgloblji predor na svetu, saj naj bi segal celo 60 metrov pod morsko gladino.

Kaznovanje zanikanja genocida gre v ustavno presojo
31. 01. 2012 18.42Francoski zakon, ki še ni veljaven, predvideva pa kaznovanje tistih, ki bodo zanikali genocid nad Armenci, ki ga je zakrivil otomanski imperij, bo romal na ustavno sodišče. Turčija to potezo pozdravlja.

'Bodo začeli tudi lov na čarovnice?'
22. 12. 2011 17.14Francoski parlament je sprejel zakon, ki kot kaznivo dejanje opredeljuje zanikanje, da je bil poboj nad Armenci v začetku 20. stoletja genocid. Turčija se je zato odločila prekiniti politično, vojaško in gospodarsko sodelovanje s Francijo.

Po zapletih sta le podpisala
11. 10. 2009 08.36Turčija in Armenija sta podpisali protokola o normalizaciji odnosov. Gre za zgodovinski dogodek, saj predvideva vzpostavitev diplomatskih odnosov in odprtje meje med državama.

Zakon ob nepravem času
13. 10. 2006 14.54EU ne podpira francoskega zakona, ki bo kaznoval zanikanje genocida nad Armenci.

Zahtevajo priznanje genocida
12. 10. 2006 14.11Predlog zakona, ki prepoveduje zanikanje genocida nad Armenci, je sprožil diplomatski spor med Parizom in Ankaro.

Skupna preiskava genocida?
26. 04. 2005 00.00Armenija bi pristala na turški predlog, naj državi sestavita skupno komisijo za preiskavo genocida nad Armenci, a le ob izboljšanih političnih odnosih.

90. obletnica pokola
24. 04. 2005 00.00V Armeniji obeležujejo devetdeseto obletnico začetka pokola Armencev, v katerem je življenje izgubilo milijon in pol ljudi.

Zakaj Slovenija ni Balkan
22. 11. 2003 00.00Londonski tednik The Economist predstavlja Slovenijo kot državo, ki je bila del nekdanje Jugoslavije in s tem Balkana, vendar jo od regije več stvari loči, kot pa povezuje.

Švedi po poti kralja Karla XII.
08. 09. 2000 00.00Deset Švedov se je pred dnevi iz romunskega mesta Pitesti na konjih in na kočijah odpravilo na 2400 kilometrov dolgo pot, po kateri je švedski kralj Karl XII. leta 1714 prečkal Evropo.