Če bi bile volitve na dan, ko so vprašani izpolnjevali anketo, bi za SDS glasovalo 23 odstotkov vprašanih, za Gibanje Svoboda 18,8 odstotka, za SD pa 8,4 odstotka vprašanih. Sledi Resni.ca, za katero bi glasovalo 7,1 odstotka vprašanih, za Demokrate 5,6 odstotka, za Levico 4,6 odstotka in prav toliko za Vesno.
NSi bi obkrožilo 3,8 odstotka anketirancev, SNS 3,3 odstotka, Pirate 3,2 odstotka, SLS 1,7 odstotka, Zelene Slovenije 1,5 odstotka, za Glas upokojencev pa odstotek vprašanih. Da bi volili drugo stranko, sta odgovorila dva odstotka vprašanih, neopredeljenih pa je bilo 11,4 odstotka anketirancev.

Direktor Valicona Andraž Zorko je ocenil, da bi glede na rezultate Gibanje Svoboda po dolgem času lahko bila prva stranka, ki bi ohranila primat v levosredinskem političnem prostoru. Za primerjavo je imela SMC v tretjem letu vlade Mira Cerarja veliko nižjo podporo in jo je SD v anketah že prehitela, je pojasnil.
Kdo je prva in kdo zadnja izbira?
Zgornji podatki veljajo tudi kot odgovor na vprašanje, katera stranka je prva izbira vprašanih. Kot drugo izbiro so vprašanih največkrat navedli SD (10,9 odstotka), sledi Levica (8 odstotkov), Vesna in NSi sta druga izbira za po 7,9 odstotka vprašanih, SDS in Gibanje Svoboda pa vsaka za po 7,8 odstotka vprašanih. SNS je druga izbira za 4,9 odstotka vprašanih, sledijo Pirati (štirje odstotki), Resni.ca (3,7 odstotka), SLS (3,6 odstotka), Glas upokojencev (3,4 odstotka), Zeleni Slovenije (3,3 odstotka), DeSUS pa je druga izbira za 2,8 odstotka vprašanih.

Na vprašanje, katero stranko najbolj zavračajo, pri čemer je bilo možnih več odgovorov, je 46,5 odstotka vprašanih odgovorilo, da je to stranka SDS. Sledi ji Gibanje Svoboda, ki jo zavrača 42,4 odstotka anketirancev, Levico 33,7 odstotka, NSi in SNS po 24,2 odstotka, DeSUS 22 odstotkov, Resni.co 21,4 odstotka, SD 20,9 odstotka, Glas upokojencev 19,7 odstotka, SLS 17,8 odstotka, Pirate 17,6 odstotka, Demokrate 15,4 odstotka, Vesno 12 odstotkov, Fokus 11,4 odstotka in Zaupanje 11 odstotkov vprašanih. Najmanj anketirancev zavrača stranko Zeleni Slovenije, in sicer 8,5 odstotka.
Zorko: Možne taktične volitve
Če bi bile volitve v času anketiranja, so po besedah Zorka izpolnjeni vsi trije pogoji za taktično glasovanje volivcev, od katerega bi na račun SDS največ pridobilo Gibanje Svoboda. Prvi pogoj za taktično glasovanje volivcev je vodstvo SDS, drugi pogoj je, da volivci menijo, "da lahko SDS nekdo v teoriji premaga in bo zato glasoval za to stranko", tretji pogoj pa je, da ima vodilna stranka na levi sredini dovolj veliko prednost pred drugimi strankami, je pojasnil Zorko.
NSi bi se glede na rezultate raziskave znašla tik pod parlamentarnim pragom, a je NSi po besedah Zorka v anketah tradicionalno podcenjena. Na drugi strani pa je v anketah precenjena Resni.ca. Kar potrjujejo odgovori opredeljenih volivcev, je pojasnil.
Opredeljenih nekaj več kot polovica
Opredeljeni volivci, ki jih je bilo izmed 1524 vprašanih 898 oz. 58,9 odstotka, bi namreč na dan izpolnjevanja ankete na volilnem lističu v največji meri obkrožili SDS (26,6 odstotka), za Gibanje Svobodo bi glasovalo 23,7 odstotka opredeljenih volivcev. Sledijo SD (10,5 odstotka), Demokrati (7,1 odstotka), Resni.ca (5,5 odstotka), Levica in Vesna (vsaka po 5,3 odstotka), NSi (4,2 odstotka), SNS (tri odstotke), Pirati (2,4 odstotka), SLS (1,7 odstotka), Zeleni Slovenije (1,2 odstotka), Fokus (0,7 odstotka) in Glas upokojencev (0,7 odstotka). Za drugo stranko bi volila dva odstotka opredeljenih volivcev.
Če bi bile volitve preteklo nedeljo, torej 27. aprila, bi se volitev zagotovo udeležilo 47,6 odstotka vprašanih, bolj verjetno bi se volitev udeležilo 29,9 odstotka anketirancev. Bolj verjetno se volitev ne bi udeležilo 12,9 odstotka vprašanih, zagotovo pa na volišča ne bi odšlo 9,6 odstotka vprašanih.
Politiki od ena do pet
1524 anketirancev raziskave, ki jo je med 25. in 28. aprilom za Siol.net opravilo podjetje Valicon, je delo vidnih politikov ocenilo z oceno od ena do pet. Najvišjo povprečno oceno, in sicer tri, je prejela predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Sledi gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han (2,8), enako oceno je prejel tudi predsednik stranke Demokrati Anže Logar, delo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič pa so vprašani ocenili z 2,7.
Delo predsednika SDS Janeza Janše, sopredsednika stranke Vesna Uroša Macerla, predsednika DS in stranke Fokus Marka Lotriča ter predsednika NSi in evropskega poslanca Mateja Tonina pa so anketirani ocenili z 2,5.
Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob ter ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko sta si za svoje delo prislužila oceno 2,4, predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović in sopredsednica stranke Vesna Urša Zgojznik pa sta dobila oceno 2,3.
KOMENTARJI (168)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.