"Tako kot druge občine tudi naša še ni dobila sredstev, a jih nismo niti še pričakovali," je včeraj v oddaji 24UR ZVEČER povedal župan Prevalj Matic Tasič. Najprej pričakujejo intervencijska sredstva, s katerimi bodo poplačali delo vsem tistim, ki so noč in dan delali in odpravljali posledice poplav. "Škodo smo prijavili, a smo si s kolegicami in kolegi enotni – obrazci so zastareli, cene pa nikakor ne ustrezajo realnemu stanju na terenu. Prijavljena škoda ni realna škoda," je jasno povedal. Obrazci so bili namreč sestavljeni leta 2003, navedene cene pa so temu primerne. Od predstavnikov ministrstva in vlade pričakuje, da bodo izpolnili obljube in škodo v celoti povrnili.

Podobne skrbi izpostavljajo tudi župani ostalih prizadetih občin. V Braslovčah so popis oddali že pred dvema dnevoma, znesek je je ustavil pri 22,7 milijona evra, je povedal Tomaž Žohar. V Mengšu se škoda prav tako giblje pri 22 milijonih evrov, je dejal tamkajšnji župan Bogo Ropotar. Pri popisu pa so imeli predvsem težavo s toplotnimi črpalkami, ki jih na obrazcu sploh ni. "A so nam nato rekli, da za eno toplotno črpalko pač trikrat kliknemo peč," je razložil.

V Črni na Koroškem so škodo ocenili na 240 milijonov evrov. "Popis je bil izredno zahteven," je ob tem priznala tudi Romana Lesjak. Zaradi težav z zastarelimi obrazci so popis oddali šele nekaj ur pred rokom. Županja je posebej izpostavila, da je treba obrazce posodobiti, saj so za en sam primer morali oddati tudi več vlog za povrnitev škode.

"Denar res potrebujemo, izvajalci čakajo na plačila," je ob tem v oddaji Tasič apeliral na ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana. Kot je razložil, so namreč pri sanacijah pomagala manjša podjetja, ki potrebujejo sredstva za pokritje računov. "Občinske blagajne so prazne," je razložil.

Brežan: Občine lahko odštevajo dneve do nakazil

Minister je glede pozivov županov dejal, da bodo postopki glede nakazil intervencijskih stroškov stekli v naslednjem tednu. "Občine lahko v dnevih štejejo, kdaj bodo dobile povrnjene najprej te intervencijske stroške," je povedal in dodal, da gre skupaj za okoli 95-milijonsko naložbo. Intervencijski stroški bodo povrnjeni v 100-odstotni vrednosti.

A ministrstvo je višino povrnjenih stroškov vseeno omejilo. Spodnja meja je postavljena pri 20.000 evrih, zgornja pa pri dvokratniku primerne porabe občine, kar za Prevalje pomeni dobrih devet milijonov evrov. "Ustrezno bo, če bomo dobili potem dodatna sredstva, za sanacijo popoplavne škode. Rečeno je bilo, da bodo v dveh letih povrnjeni vsi stroški sanacije, upamo, da ne bomo naleteli na nove birokratske ovire," pravi župan.

Vlada je rekla, da bo občinam, ki bodo ta predhodna sredstva za sanacijo porabila v enem letu, omogočila možnost, da bodo upravičene do več sredstev. "Te spremembe nismo pričakovali, malo smo se ustrašili. Da ljudje ne zaupajo, da znamo občine porabiti sredstva, a me po izjavah ministra ne skrbi več," komentira župan. 

'Res se bojimo vode, brežine niso v zadovoljivem stanju'

Najpomembnejša je seveda sanacija vodotokov, saj smo vstopili v jesen, ko se bodo pojavljale padavine, nato zima in sneg. Tasič ob tem izpostavlja, da je najpomembneje to, da s sanacijo brežine Meže utrdijo toliko, da prebivalcev ne bo več skrbelo. "Boljše kot pred poplavami. Treba je izboljšati varnost ljudi." Dodal je, da je voda poplavila 321 objektov, 61 oseb bo treba preseliti, potrebujejo 15 zemljišč za nove hiše in 20 stanovanj. 

Glede sanacije vodotokov je Brežan priznal, da so imeli težave, in da je zato vlada v tem tednu Direkciji za vode namenila dodatna sredstva v višini 47 milijonov evrov. Sklenili so tudi nove sporazume z dodatnimi izvajalci. Na Prevalje bo naslednji teden prišla nova mehanizacija.

"Obljub glede tega je bilo že zelo veliko, a so nam pomagali iz tujine. Res se bojimo vode, ker brežine niso v takem stanju, da bi bili zadovoljni," je na to odgovoril župan. Se pa veselijo, da bodo kmalu dobili pitno vodo, saj jim je Meža 4. avgusta odnesla celotni vodovod v dolini. Zahvalil se je vsem, ki sodelujejo pri gradnji, za katero so si zastavili 90 dni, a bo končana prej. 

Denarna pomoč do ljudi prišla le od humanitarnih organizacij. Kje je vlada?

"Hiše smo očistili, še vedno jih sušimo, zato smo dobili izredno visoke račune električne energije," je izpostavil novo nastalo težavo. Za zdaj je pomoč do ljudi prišla samo od Karitasa in Rdečega Križa. "Na vladi razmišljamo celovito, res pa je, da so transakcije do občin lažje, ker gre za javno infrastrukturo. Ko pridemo do oseb, pa so postopki nekoliko bolj zapleteni," je razložil minister.

Povedal je, da so na vladi sredstva nakazali omenjenima organizacijama, in da so to tista, ki sta jih razdelili naprej. Prizadevanja za finančno pomoč občanom bodo okrepili, je obljubil.