Zaprtje Cimosovega obrata v Mariboru: kaj bo z delavci?

Kot je po zboru delavcev povedal predsednik kraško-notranjske območne organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Aleš Hoge, so tokrat zbor zaposlenih prvič izpeljali skupaj s svetom delavcev in okoli 300 delavcev primerno informirali o tem, kakšni bi lahko bili nadaljnji postopki, da ne bodo kršene njihove pravice.

"Prvega zbora pred dvema tednoma sploh ne bi komentiral, saj temu ne moremo reči socialni dialog, če delavci 20 minut prej vsi skupaj izvedo, da namerava nekdo zapreti lokacijo. To nas je presenetilo," je dejal Hoge, ki meni, da bodo postopki še kar precej trajali, saj niso še niti začeli s programom presežnih delavcev oziroma se ga je vodstvo podjetja po njihovem lotilo napačno. Ta bi namreč moral biti narejen glede na celotno podjetje in ne le na eno lokacijo.

Več informacij tudi o tem pričakujejo na ponedeljkovem srečanju, zaposlenim pa so danes obljubili, da bodo z njimi sodelovali ter da bodo naredili vse za to, da delavce zaščitijo najbolj, kot bo to mogoče.

Pravih informacij o tem, ali so zaposlenim že karkoli ponujali v podpis, bodisi pogodbe o prekinitvi delovnega razmerja ali ponudbe za prezaposlitev v druge obrate, v sindikatu še nimajo, po besedah Hogeja morda nekaterim posameznikom. Vendar delodajalec ne more delavca kar tako nekam prezaposliti, če to ni predvideno v pogodbi o zaposlitvi in za to niso izpolnjeni vsi drugi pogoji. Nerazumljivo bi bilo, če bi se orali nekateri iz Haloz voziti na delo v Vuzenico, je dodal.

Nekaj stikov z upravo Cimosa so že imeli, pri tem pa je SKEI po njegovem zavzel jasno stališče, da je najprej treba spoštovati zakonodajo, prav tako pa se začeti odkrito pogovarjati, morda tudi o kakšnih višjih odpravninah in podobno. Ob tem je povedal, da se v zadnjem tednu delodajalec sicer odziva na prošnje po nekaterih podatkih, kar pa jih tako ali tako po zakonu mora.

Kot je še dodal, je večina zaposlenih trenutno na čakanju, kar je pravica delodajalca, saj jim ta redno izplačuje nadomestilo, vendar zaposlene zaradi nejasnih razmer skrbi, ker gre za razmeroma star kolektiv in marsikdo nima več veliko zaposlitvenih možnosti. Vendar pa sindikat moti to, da so delavcem pred čakanjem na delo enostransko odredili dopust, zaradi česar so podjetje prijavili delovnemu inšpektoratu. Ali so se vseeno odločili za kršitev, bo po njegovem jasno ob izplačilu plač 15. oktobra.

Prvemu človeku podravske organizacije SKEI Martinu Dularju medtem ni jasno, zakaj se je vodstvo družbe procesa lotilo na način, da so o odločitvi in razlogih zanjo prebrali šele v medijih, pri tem pa kot glavni razlog navedli epidemijo. Spomnil je, da je v Mariboru kar nekaj podjetij, ki delajo za avtomobilsko industrijo in imajo tuje lastnike, pa imajo vseeno dovolj dela.

"Ne verjamem, da Cimos nima dovolj dela, še posebej pa ne razumem, zakaj niso dialoga z nami vzpostavili že bistveno prej," je razočaran Dular, ki ne razume, zakaj tudi vodstvo mestne občine ne prisluhne, kaj se zadnje čase znova dogaja v Mariboru, kjer so podjetja, ki so preživela zadnjo krizo, zdaj spet v težavah.

Strti delavci pripovedujejo, da so jih dobesedno vrgli iz tovarne

Časnik Večer pa na spletu navaja izpovedi delavcev, ki pravijo, da so iz "tovarne vrgli kot smeti". Ker je v mariborskem obratu veliko delavcev, ki so stari več kot 45 let in težje zaposljivi, je stiska ogromna. Tako tudi možnost stavke ni izključena. "Zelo nas je prizadelo. Čez noč so zaprli vrata in nas poslali domov," je za omenjeni časnik potožila strta delavka. "Vrgli so nas ven kot kakšne smeti, čeprav smo se zelo trudili in naredili, kakor so želeli. Garali smo. S 4. majem, ko smo se v fabriko vrnili na polno, smo delali v štirih izmenah." Da je to še ena žalostna, sramotna zgodba, Cimos pa "najslabši delodajalec, ki ga briga le dobiček in mu je koronavirus izgovor, da zapre tovarno," pa je novinarki Večera dejala druga.

Koprska družba, zadnja tri leta v lasti italijanske družbe TCH Cogeme in v upravljanju Gina Bertija, v svojih obratih v Sloveniji trenutno zaposluje okoli 800 delavcev. Že lani so beležili upad prodaje in izgubo, saj so prihodke iz 224 znižali na 185 milijonov, po 6,3 milijona evrov čistega dobička v letu 2018 pa so lani končali z milijonom evrov izgube.

"Zaradi pojava novih okoliščin in vpliva pandemije v podjetju ocenjujejo, da bodo tudi letošnje leto zaključili z izgubo," so zapisali v letnem poročilu, zato je po njihovem mnenju prestrukturiranje procesov, prilagajanje stroškov in preložitev naložb nujno, vse to pa naj bi zajelo tako tovarno v Mariboru kot v Senožečah.

Ker v Mariboru program in obseg naročil že nekaj časa nista na rentabilni ravni, je ukinitev te lokacije po njihovem neizogibna, pri čemer naj bi delu tam zaposlenih omogočili delo na drugih lokacijah. Ocenjujejo, da bi brez dela ostalo okoli 150 ljudi, pri tem pa obljubljajo spoštovanje zakonodaje in izplačilo odpravnin.