Sindikati imajo do srede do 15. ure čas za parafiranje kolektivnih pogodb

"Vladna stran je povzročila zmedo, ko je spremenila dolgoletno prakso, da dokumente parafirajo vodje pogajalcev na vladni in sindikalni strani, ter je vsaj v enem od stebrov na parafo povabila vse reprezentativne sindikate," so pojasnili v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS).

Kot pojasnjujejo, so bili vabljeni na parafiranje, hkrati pa vseh dokumentov še niso niti videli, zato jih še niso uspeli pregledali. "Dejstvo, da smo vsaj v enem od stebrov za pregled stotin delovnih mest dobili le nekaj ur časa, je do sindikatov podcenjujoče," je v dopisu opozoril Branimir Štrukelj.

V okviru priprave podlag za prenovo plačnega sistema javnega sektorja ter v njenem okviru načrtovanih dvigov plač je bilo danes predvideno še parafiranje kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, katerih vsebino so usklajevali na t. i. stebrnih pogajanjih.

Vladna stran je po pozivu sindikate obvestila, da lahko kolektivne pogodbe in ostale predvidene akte po posameznih stebrih parafirajo do srede do 15. ure. V četrtek bi o podpisu dokumentov predvidoma odločala vlada, sam podpis bi sledil v petek.

Vsi sindikati k parafiranju dokumentov ne bodo pristopili

Sindikati, ki sodelujejo na pogajanjih v okviru plačnega stebra za javne uslužbence v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev, so zadnja stebrna pogajanja prejšnji teden zapustili. V petek so sporočili, da kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti danes ne bodo parafirali, sindikat poklicnih gasilcev pa ne kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva.

V skupni izjavi so pojasnili, da pred pogajanji besedila kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti niso prejeli ne v elektronski ne v fizični obliki. Takšno ravnanje vladne strani so označili kot nepošteno, nestrokovno, nespoštljivo in skrajno ponižujoče. Od vladne strani pričakujejo, da ponovno preuči predloge sindikalne strani. V nadaljevanju pa pričakujejo tudi pogajanja za normativni del, kot ga imajo kolektivne pogodbe v drugih dejavnostih.

Vladna stran njihovo odločitev obžaluje

Na ministrstvu za javno upravo odgovarjajo, da je sindikalna stran predlog omenjene kolektivne pogodbe prejela večkrat, 9. in 23. septembra ter potem še 8. oktobra. Slednja pa se je v primerjavi z zadnjim predlogom razlikovala zgolj v delu, ki se nanaša na uvedbo novih delovnih mest ekspertov in specialistov, medtem ko se uvrstitve v plačne razrede niso spreminjale.

Pri tem pojasnjujejo, da je bil dogovor, da se delovna mesta ekspertov in specialistov pogajajo po plačnih stebrih, dosežen na krovnih pogajanjih dan pred stebrnimi pogajanji zvečer. Na omenjenih krovnih pogajanjih, pri katerih sodelujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, pa da so bila ta delovna mesta z uvrstitvami v plačne razrede in pogoji za njihovo zasedbo tudi predstavljeni.

Vladna stran je tako, kot so zapisali, želela predstaviti še te zadnje spremembe, ki bi jih bilo treba vključiti v kolektivno pogodbo. Ker so sindikati zapustili pogajanja, pa kolektivna pogodba ni bila obravnavana.

Ključni razlog, da so sindikati zapustili pogajanja, po oceni vlade "ni vezan na obravnavo kolektivne pogodbe, temveč na dejstvo, da vladna stran ne more pristati na linearno poviševanje plač za vse zaposlene za štiri oz. pet plačnih razredov, kot predlaga sindikalna stran".

Pri tem na vladni strani pojasnjujejo, da so jasno predstavili razloge, zakaj takšnega predloga ne morejo sprejeti. Ob tem opozarjajo, da se na podlagi predloga vladne strani plače vsem zaposlenim v okviru drugega plačnega stebra bistveno povišujejo, nekaterim tudi do 40 odstotkov.

Dodajajo tudi, da pogajanja o normativnem delu kolektivne pogodbe za državno upravo že potekajo, a je bila intenzivnost pogajanj v dogovoru s sindikati začasno zmanjšana zaradi pogajanj o prenovi plačnega sistema.

Nenazadnje pa je po njihovih navedbah tudi v krovnem dogovoru o prenovi plačnega sistema, ki ga podpisujejo vsi sindikati javnega sektorja, jasno določeno, da naj bi se pogajanja o normativnem delu kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti zaključila do 30. marca 2025.

Kot še izpostavljajo na vladni strani, zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je bil v DZ sprejet, "prinaša številne novosti za izboljšanje plačnega položaja zaposlenih, zmanjševanja administrativnih bremen ter učinkovitejšega upravljanja delodajalcev s človeškimi viri".

Nenazadnje pa se po njihovih navedbah za "reformo plačnega sistema, ki naj bi se začela uporabljati 1. januarja 2025, in za izboljšanje plačnega položaja javnih uslužbencev namenja 1,4 milijarde evrov, pri čemer je posebna pozornost namenjena tudi najslabše plačanim javnim uslužbencem".

Spomnimo

Predstavniki vlade in sindikatov so sicer po sprejetju omenjenega zakona že parafirali tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej. Po opredeljevanju organov sindikatov naj bi v petek sledil še podpis vseh dokumentov.

Ob tem so predvidene tudi varovalke, če jim dogovora ne bi uspelo doseči. Če do 15. novembra ne bodo sklenjene kolektivne pogodbe, bo v skladu z dogovorom med vlado in sindikati vlada najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.