Sprejet zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju

Novi plačni zakon v javnem sektorju prinaša novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Po novem zakonu nihče v javnem sektorju ne bo imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto.

Z zakonom se določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Med drugim so predvidene spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Povišanja plač bodo v veljavo stopila postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

Za uveljavitev novega plačnega zakona so potrebni še nekateri drugi dokumenti. Tako so vladni in sindikalni pogajalci ta teden parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor, njen podpis je predviden v prvi polovici novembra. Prav tako do takrat nameravajo uskladiti splošen dogovor, obenem pa potekajo tudi še zaključni dogovori glede kolektivnih pogodb dejavnosti, v katerih se določa uvrstitev posameznih delovnih mest v plačno lestvico.

Obenem so ta teden vladni in sindikalni pogajalci sklenili tudi dogovor, ki določa korake za razveljavitev plačnega sistema, če do 15. novembra ne bodo sprejeti vsi potrebni dokumenti. V tem primeru bo vlada v skladu z dogovorom po nujnem postopku vložila zakon, s katerim bi razveljavili določbe zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je DZ danes sprejel, razen če pogajalci dosežejo soglasje o odložitvi začetka uporabe zakona. Na vladni in sindikalni strani sicer verjamejo, da se bodo o vseh odprtih vprašanjih uspeli pravočasno uskladiti.

Po mnenju koalicije novi plačni zakon v javnem sektorju izboljšuje sistem, SDS opozarja na pripombe sindikatov in občin

Predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga DZ obravnava na izredni seji, po mnenju koalicijskih poslancev izboljšuje sistem, ki je poln anomalij. Kot dosežek so izpostavili predvsem odpravo plač pod višino minimalne plače. V opozicijski SDS pa so opozorili na številne pripombe, ki prihajajo iz sindikatov in občin.

Kot je pojasnil minister za javno upravo Franc Props, sedanji plačni sistem ne odgovarja več zahtevam, zato je vlada pripravila predlog novega zakona. Nobena plača ne bo nižja od minimalne, plače se bodo usklajevale z inflacijo, zmanjšale se bodo razlike med posameznimi plačnimi razredi na tri odstotke, kar bo omogočilo vzpostavitev ustreznejših razmerij, je med drugim navedel Props.

Medtem ko so v koaliciji predlog novega zakona pozdravili in izpostavljali, da gre za največjo reformo plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih, so bili v opoziciji kritični.

Andrej Kosi (SDS) je poudaril, da zakon ni tako idealen, kot trdita vlada in koalicija, da se z njim ne strinjajo v več sindikatih, med njimi s področja zdravstva, vojske in občinskega redarstva, pripombe - tudi glede plač županov - pa prihajajo tudi iz več kot polovice občin. "Niste prisluhnili vsem sindikatom, kajti sindikat v Sloveniji ni samo sindikat učiteljev, kjer je glavni Štrukelj, ampak tudi drugi sindikati," je dejal. Kritičen je bil do reševanja težav v zdravstvu, pri čemer pa vladna stran po njegovih besedah ne prisluhne zdravniškemu sindikatu Fides.

Sara Žibrat (Svoboda) je na očitek, da vladna stran ni prisluhnila vsem sindikatom, odgovorila, da niso prisluhnili zdravniškemu sindikatu Fides. "Ste jim pa vi v protikoronskih ukrepih," je dodala.

Andrej Poglajen (SDS) je prepričan, da ne gre za reformo, ampak za posodobitev sistema. Pojasnil je tudi, da že zdaj nihče od zaposlenih v javnem sektorju ni dobil plačila, ki bi bilo nižje od minimalne plače, ter da populistično dvigovanje minimalne plače v preteklih letih ni bilo usklajeno z drugimi plačami v javnem sektorju.

Milan Jakopovič (Levica) pa je poudaril, da so zviševali minimalno plačo, ki predstavlja pošteno plačilo za delo, in da ta ne more biti kriva za ostala nesorazmerja v sistemu. Izpostavil je, da v preteklosti ni bilo socialnega dialoga, zato so se plače usklajevale počasneje, kot bi se morale. Ker pa ni prihajalo do enotne uskladitve po celotnem plačnem sistemu, so sindikati parcialno naslavljali problematiko prenizkih plač, je dejal.

Tatjana Greif (Levica) je odpravo vseh plač, ki so pod minimalno plačo, označila kot eno temeljnih programskih zahtev Levice iz koalicijske pogodbe. Darko Krajnc (Svoboda) pa je takšno ureditev označil za civilizacijski dosežek.

Tamara Kozlovič (Svoboda) je opozicijskim poslancem odgovorila, da zakonski predlog ni idealen, saj da se je uskladiti z vsemi deležniki težko, da pa je izjavo o usklajenosti zakona podpisalo 30 od 47 sindikatov, ki predstavljajo 80 odstotkov javnih uslužbencev. Izpostavila je še, da se bodo najprej zvišale plače tistim z najnižjimi dohodki. Zakon uvaja mehanizme spregleda izobrazbe, zvišuje nagrade za delovno uspešnost, mladim omogoča hitrejše napredovanje izboljšuje pogoje za zaposlene, ki prihajajo iz gospodarstva, je še navedla.

Tudi Bojano Muršič (SD) veseli, da je vlada sedla za mizo s sindikati in se začela pogovarjati o plačnem sistemu, "kajti stanje v zadnjih letih je postalo nevzdržno". Verjame, da se bodo tudi v prihodnje še pojavile nepravilnosti, pričakuje pa, da jih bodo sproti odpravili. Bistvo je, da plačni sistem postane vzdržen in da ne bo partikularnih rešitev, je poudarila.

Na današnji seji so sicer poslanci razpravljali o predlogih dopolnil, ki so jih vložili v SDS. Med njimi je predlog, da se iz skupnega sistema plač v javnem sektorju izloči lokalna skupnost, torej plače županov in zaposlenih v občinskih upravah. Po Kosijevih pojasnilih bi tako v občinah sami določali višino plač župana in zaposlenih. Andrej Poglajen (SDS) je ob tem poudaril, da mora lokalna samouprava imeti finančno in organizacijsko avtonomnost.

Tamara Kozlovič (Svoboda) je predlog označila za "fantazijski amandma brez realnih osnov". Več poslancev Svobode je pojasnilo, da si ne bi želeli, da bi plače županov določal občinski svet. Po mnenju Darka Krajnca (Svoboda) bi tako občinski svetniki še bolj izsiljevali župane, zato je prav, da se koncept sprejme v DZ.

Bojana Muršič (SD) pa je opozorila na težave, do katerih bi lahko prišlo, če župan v mestnem svetu nima večine. Po njenih besedah so v nekaterih občinah "lokalni šerifi, ki ne upoštevajo ne zakonov ne pravilnikov". Kot je poudarila, so tudi župani, podžupani in občinski funkcionarji del javnega sektorja.

Ob tem se je odprla tudi razprava o tem, ali bi bilo treba višino plače župana prilagoditi nekaterim dejavnikom, kot so število prebivalcev, velikost občine, lega občine in problematika v občini.

SDS predlaga tudi dopolnilo, da bi se plače funkcionarjev v državnih organov povišale ali znižale v skladu z rastjo ali padcem BDP, s čimer pa se v koaliciji ne strinjajo, saj da je zasluga za rast BDP zasluga vseh zaposlenih, ne le funkcionarjev.

Prav tako v koaliciji ni podpore predlogom dopolnil v zvezi z delovno uspešnostjo, kolektivno pogodbo in poročanjem vlade državnemu zboru o doseganju ciljev tega zakona.

Poslanci NSi v razpravi niso sodelovali.