Vlada in sindikati usklajeni: 'Nobena plača ne bo pod minimalno'

V imenu vlade sta izjavo o usklajenosti zakona podpisala minister za finance Klemen Boštjančič, ki je tudi glavni pogajalec na vladni strani, in minister za javno upravo Franc Props. Ministra in vodji sindikalni pogajalskih skupin so ob tem podpisali še postopkovnik o nadaljnjih aktivnostih, ki so potrebne za uveljavitev prenove plačnega sistema in predvidene odprave plačnih nesorazmerij, torej povišanj plač, ki bodo realizirana postopno do leta 2028.

Tako na vladni kot sindikalni strani so po podpisu izrazili zadovoljstvo in izpostavili, da je bilo opravljenega veliko dela. Poudarili pa so, da jih nekaj dela še čaka v prihodnjih tednih. Boštjančič je ob tem dejal, da glede na to, da so strli "ta najtrši oreh", verjame, da se bodo uspeli dogovoriti tudi naprej. Predvideli so namreč, da bodo tako kolektivno pogodbo za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti ter poklicev kot tudi končni, krovni dogovor parafirali najpozneje do 23. oktobra, podpisali pa do 8. novembra.

Po Boštjančičevih besedah gre nesporno za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Prehod na novo plačno lestvico bo postopen, začne se 1. januarja 2025, zaključi pa 1. januarja 2028. Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani uslužbenci, nihče pa ne bo več imel plače, nižje od minimalne, je pojasnil minister.

Omenjene izboljšave sta izpostavila tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek. Štrukelj je sicer izpostavil, da še niso na cilju, saj bo odločilen prihodnji mesec, da pa so postavljeni temelji za dosego končnega cilja. "Verjetno nihče ni posebej navdušen, je pa to zelo pomemben korak," je dejal.

Po Počivavškovih besedah veliko število podpisnikov na sindikalni strani potrjuje, da so uspeli zelo raznolike interese različnih delov javnega sektorja spraviti na isti imenovalec.

Mesec: Uresničujemo enega od temeljnih ciljev – nobena plača ne sme biti pod minimalno

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je ob tem povedal, da ga najbolj veseli, da uresničujejo enega od njihovih temeljnih ciljev – nobena plača ne sme biti pod minimalno. "V obstoječem plačnem sistemu je namreč kar 25 razredov od 66 pod minimalcem. Izbris teh razredov je drugi najpomembnejši korak k boljšim plačam v Sloveniji po sprejetju zakona o minimalni plači leta 2018. Takrat smo postavili nov okvir minimalne plače, ta mora vsaj za 20 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške. Posledično smo bruto minimalno plačo v zadnjih 5 letih povišali za več kot 40 odstotkov," je dejal.

Z uveljavljanjem načela, da nobena plača ne sme biti pod minimalno, bo po njegovem mnenju zagotovljena temeljna pravičnost, nihče ne sme biti pod minimalno plačo, hkrati pa se s tem udejanja drug cilj – rast minimalne plače prispeva k temu, da se izboljšujejo vse plače. "Po javnem sektorju je treba v socialnemu dialogu najti pot, da tako načelo uveljavimo tudi v zasebnem sektorju," je še dodal.

Državni sekretar Dan Juvan pa je sporočil, da sta z današnjim podpisom vladna in sindikalna stran dosegli prvi pomembni mejnik pri vzpostavitvi novega plačnega sistema in s tem izboljšanja delovnih pogojev v javnem sektorju. "Nekateri poklici in delovna mesta so pogosto podplačana in nujno potrebujejo spremembe, če želimo, da se bomo tudi v prihodnosti še lahko zanašali na javne sisteme," je dejal. 

Poleg zakonsko predvidenega usklajevanja plač z inflacijo je verjetno najpomembnejši del novega zakona ta, da se bo nova plačna lestvica začela z minimalno plačo, je pojasnil. "To pomeni, da z uveljavitvijo novega sistema nihče, ki dela v javnem sektorju, ne bo imel osnovne plače določene pod minimalno plačo, kot to velja za veliko število delavcev zdaj. To pomeni, da se bodo delavcem vsi dodatki obračunavali od dejansko prejete plače, ne pa od neke navidezne in bistveno nižje osnove. Pomeni tudi, da bodo z napredovanjem v višje razrede vsi delavci prejeli višjo plačo, ne pa tako kot danes, ko dvig po plačni lestvici za najslabše plačane delavce sploh ni prinesel razlike na tekočem računu.''

Da je močno pričakovana uskladitev zakona o plačah v javnem sektorju eden največjih uspehov v tem mandatu, je sporočila ministrica za kulturo Asta Vrečko. "Koalicijska zahteva Levice je bila, da minimalna plača postane izhodiščni razred. In to nam je danes tudi uspelo. Od sedaj naprej nihče več ne bo pod minimalno plačo. S 1. januarjem 2025 si lahko zdravstveno osebje, učitelji, gasilci in vsi ostali zaposleni v javnem sektorju obetajo ne le višje plače, ampak tudi konec plačnega sistema, v katerem je 25 najslabše plačanih razredov prejemalo osnovno plačo, nižjo od minimalne."