Vlada prikimala 'največji prenovi plačnega sistema v zadnjih 15 letih'

Kot je v izjavi po seji vlade dejal Klemen Boštjančič, ki je glavni vladni pogajalec v pogajanjih s sindikati javnega sektorja, so se s predstavniki sindikatov o vsebini zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju zelo dolgo in intenzivno usklajevali. Predstavnikom sindikatov se je ob tem zahvalil za konstruktivno sodelovanje in ves trud, ki so ga in ga še bodo skupaj vložili v oblikovanje novega plačnega sistema. 

"Ta zakon predstavlja podlago za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih," je dejal in dodal, da je skupni ocenjeni učinek celotne plačne reforme ocenjen na 1,4 milijarde evrov. Ta znesek se bo v prihodnjih štirih letih porazdelil na po približno 350 milijonov evrov vsako leto.

Ponovil je, da noben javni uslužbenec v novem plačnem sistemu ne bo imel osnovne plače nižje od minimalne. Plače se bodo na letni ravni usklajevale z inflacijo in to prvič v zgodovini sistemsko. Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci.

"Dogovorjeno je tudi že povišanje regresa za javne uslužbence, ki bo v letu 2025 za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa višji za 10 odstotkov od minimalne plače," je še dejal. Izplačilo regresa za obe prihodnji leti bo predčasno – pri plači za mesec februar bo izplačilo v mesecu marcu.

Delo pa še ni končano, je poudaril minister. Ocene o tem, kdo bo dobil koliko, so zato še nekoliko preuranjene. Končati morajo namreč še pogajanja po plačnih stebrih, kjer bodo določili končne zneske povišanj plač. "Takrat bo čas za konkretne številke," je dejal in dodal, da pa je tudi v tem delu že izpogajanih več kot 95 odstotkov vsega.

Po njegovih besedah se je vlada danes odločila, da državnemu zboru predlaga, da do povišanja plač vladnim funkcionarjem, torej ministrom, državnim sekretarjem, funkcionarjem generalnega sekretariata vlade ter tudi poslancem in funkcionarjem državnega sveta, pride z zamikom, šele ob sklicu novega državnega zbora.

Plače pravosodnih funkcionarjev ter ostalih funkcionarjev, kot so predsednica države, župani, predsednik protikorupcijske komisije in varuh človekovih pravic, pa naj bi se usklajevale postopno, podobno kot javnim uslužbencem.