Kaj bi recimo vsi ti možje, predsedniki uprav, direktorji Mercatorja, Gorenja, Krke, Luke Koper, Petrola, Save, Merkurja, Trima, Term Čatež, Kompasa, Heliosa, Autocommersa, Rika in še mnogi drugi, ki so zraven, lahko dosegli?
Gospodarska moč je na njihovi strani. «Zagotovo se lahko na ta način izoblikuje zelo resna pomoč gospodarski politiki, ki jo bo vlada peljala. Gre zagotovo tudi za neke vrste mreženja, kot mi to v ekonomiji pravimo, med ljudmi, ki so najpomembnejši v gospodarstvu. Gre tudi za izoblikovanje lastninskih interesov in gre na nek način tudi za izoblikovanje povezav, recimo med znanostjo in gospodarstvom,« pravi Maks Tajnikar, dekan ekonomske fakultete.
Možnosti je mnogo. Jih bodo izkoristili? «Jaz mislim, da so to pravi ljudje, mislim, da je veliko dobrih idej za napredek Slovenije. Mislim, da so to tudi ljudje, ki v tem trenutku prispevajo k napredku Slovenije. Vprašanje pa je, ali se bomo znali tako organizirati, da bomo dejansko te individualne vplive, interese moči, pretvorili v kolektivni interes. Kako to narediti, pravzaprav dvomim, da je kdo včeraj prav vedel,« še dodaja Tajnikar.
Velika verjetnost namreč je, da na primer tretjega sestanka v takšnem izbranem krogu ljudi ne bo več, če se ne bo nič zgodilo, če ne bo učinka, če ne bo koristi, če ne bo organizacije. Ti pomembneži se namreč, kar tako, prav pogosto ne sestajajo.
