FOTO in VIDEO: 'Naj bo to najboljši čas!'

Novoizvoljeni poslanci so se zbrali na ustanovni seji državnega zbora. V veliki razpravni dvorani parlamenta so zasedli mesta, o katerih so se dogovorili na sestanku začasnih vodij poslanskih skupin. Socialni demokrati, ki jih zastopa 29 poslancev, so sedli na levo stran dvorane, na drugi strani jim nasproti sedi 28 poslancev SDS. Sedeži poslancev preostalih poslanskih skupin so na sredini: Zares z devetimi poslanskimi mesti, DeSUS s sedmimi ter LDS, SLS in SNS vsaka s po petimi. Med 90 novoizvoljenimi poslanci jih je funkcijo 41 opravljalo že v preteklem mandatu, med njimi pa je tokrat 12 žensk. Ustanovne seje se sicer nista udeležila premier v odhodu Janez Janša in prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Prvi je v Bruslju, drugi pa v Azerbajdžanu. Več o tem ...

Zazvenela Zdravljica

Najprej je v državnem zboru zazvenela slovenska himna, nato pa je spregovoril nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. ''Vse se menja, vse se spreminja, tudi državni zbor,'' je dejal. Povedal je, da gre za nov začetek, poslance pa pozval, naj nalogo in poslanstvo, ki sta jima bila zaupana, sprejmejo s spoštovanjem do težav in stisk ljudi. Upa, da bodo v novem mandatu naredili veliko dobrega za državo in njene državljane.

Kumer predsednik mandatno-volilne komisije

Poslanke in poslanci so nato oblikovali mandatno-volilno komisijo, ki šteje 17 članov. Predseduje ji Dušan Kumer (SD), za podpredsednika pa so izvolili Danijela Krivca (SDS). Novoizvoljena komisija je nato zasedala in preverila, ali lahko potrdijo vseh 90 poslanskih mandatov. Kumer je po seji povedal, da mandati niso sporni, pojasnil pa je, da mora hkrati najverjetnejšemu mandatarju Borutu Pahorju prenehati funkcija kot evropskemu poslancu. Z glasovanjem v državnem zboru je bil novi državni zbor tudi dejansko ustanovljen.

Gantar: Ščitil bom tudi opozicijo

Poslanci so po razpravi o njegovi kandidaturi na tajnem glasovanju odločali o imenovanju predsednika državnega zbora. Glasovalo je 84 poslancev, dve glasovnici sta bili neveljavni. Za imenovanje Pavla Gantarja (Zares) je bilo 69, proti pa 13 poslancev.

Novoimenovani predsednik državnega zbora, ki so ga poslanci pospremili s ploskanjem, se je vsem poslancem zahvalil, obenem pa izrazil upanje, da bodo sprejemali "dobre zakone". Dejal je, da je izvolitev na to mesto zanj velika odgovornost in tudi čast. Upa in je prepričan, da bo to nalogo opravljal v korist vseh v državnem zboru, državljank in državljanov, predvsem pa v korist parlamentarne demokracije v Sloveniji.

"Pred nami je kar precej nalog in izzivov," pravi Gantar. Najprej pa ga, kot je opozoril, čaka zahtevna naloga dokončnega konstituiranja državnega zbora, njegovih delovnih teles. Urediti je treba tudi vse pogoje za delo poslancev in vse ostalo, da bodo pripravljeni pričakali na prvi veliki akt – izvolitev novega mandatarja.

Pred sprejetjem novih pravnih aktov pa je pozval k razpravi, ki mora biti po njegovem mnenju "živahna". Obljubil je, da bo državni zbor vodil v smislu odprte in ne izključujoče politike. Po njegovih besedah je osnovni način, do katerega pridejo do odločitev, glasovanje in zato tudi preglasovanje. "Je seveda tudi delitev na večino in manjšino. In moja naloga je, da v tem procesu, če je treba, zaščitim predvsem manjšino – to je opozicijo." Novoizvoljeni predsednik je ob tem opozoril, da opozicija v parlamentarni demokraciji ni samo "za okras", niti ne more biti le vzvod demokratične legitimizacije oblasti. "Je dokaz, stalni dokaz, da pri vseh političnih odločitvah obstaja tudi alternativa, drugačna možnost, drugačna in druga pot."

Türk pohvalil prejšnjo vlado

Sledil je nagovor predsednika republike Danila Türka, ki je začel s čestitkami: ''S čestitko vam, spoštovani gospod predsednik, za izvolitev na to pomembno in odgovorno mesto, s čestitko vsem poslankam in poslancem za izvolitev v državni zbor in z najboljšimi željami za uspešno in plodno delo v skupno dobro naše države.'' Nagovoril je tudi volivce, ki po njegovem mnenju demokracijo jemljejo resno. ''Slovenske volivke in volivci so kritični in skeptični, svojo volilno pravico vselej uporabljajo z veliko mero zdrave pameti in političnega občutka, izvoljenim predstavnikom pa vselej poverijo odgovornosti s pričakovanjem, da bodo ti v polni meri upravičili zaupanje. Zato moramo vsi nosilci voljenih funkcij ves čas najskrbneje razmišljati o svoji odgovornosti in zaupanje upravičiti z rezultati,'' je pozval.

Meni, da je demokracija v dobri formi. ''Doseženo stopnjo zrelosti nam priznavata tudi Evropa in ves svet. Sloveniji ni bilo po naključju poverjeno predsedovanje Evropski uniji – kot prvi med novimi članicami Evropske unije. In ravno tako ni naključje, da je Slovenija tudi to odgovorno nalogo uspešno in odgovorno opravila. Vladi v preteklem zakonodajnem obdobju gre posebna zahvala za uspešno opravljeno delo,'' je poudaril. Nato se je osredotočil na prihodnost. ''Dobre odločitve nastajajo po skrbnem premisleku, v pretehtani razpravi, v izmenjavi argumentov in dognani formulaciji odločitev. Pogosto tak proces zahteva več časa. In ravno v oceni, koliko časa in koliko razprave je potrebno, se izraža politična modrost odločanja, tehtnost odločitev in njihova dolgoročna vrednost. V tem okviru bo velikega pomena tudi sposobnost iskanja skupnega jezika in najširšega možnega soglasja o pomembnih vprašanjih našega razvoja. Tudi v tem se bo odražala umetnost politike,'' je dejal.

Opozoril je tudi na finančno krizo, pri čemer meni, da bo ''obdobje iskanja zahtevalo jasno opredeljevanje vseh držav, tudi naše". "Potrebna bo preudarnost in pravočasnost odločitev. Slovenska vlada bo imela zahtevne naloge. Prav zato bo pomembno, da se ustrezna razprava in usmerjanje opravi v državnem zboru, in da se pri tem doseže kar najširša podpora vladni politiki. Vloga politike in države bo v teh razmerah nezamenljiva. Zanašanje na ekonomske in finančne dejavnike ne bo zadoščalo. Le država in državljani lahko zagotovijo pravne rešitve in ureditev, kakršno potrebuje naš čas. Ne gre le za preprečitev ponavljanja nevarnosti, ki jih je prinesla deregulacija in neodgovorna finančno-kreditna dejavnost v nekaterih finančnih centrih sveta. Gre za veliko več, za nujnost nove mednarodne finančno arhitekture. V tem seveda Slovenija ne bo imela odločilne besede, ne bo pa brez glasu,'' je prepričan.

Prav tako meni, da so v Sloveniji nujne gospodarske, socialne, pokojninske reforme. Ob tem je pozval, naj ''rešitve, ki bodo potrebne, zagotovijo naš dolgoročni razvoj in preobrazbo naše družbe v družbo, temelječo na znanju". "Človeški potencial je naše največje bogastvo, znanje pa njegova največja moč,'' je prepričan. Ocenjuje, da je treba vlagati v znanost in znanje, v tehnološko preobrazbo in v tehnični razvoj. Državnemu zboru bo pri prizadevanjih za boljši jutri pomagalo dosledno spoštovanje delitve oblasti, upoštevanje samostojnih nalog ter samostojnih odgovornosti izvršilne in sodne veje oblasti, je še dodal.

Govor je končal z izrazi zaupanja in pričakovanja. ''Dobili ste mandat za zahtevno nalogo v zapletenih časih. Prav nobenega dvoma ni, da smo z dobrim delom in z dobrim sodelovanjem sposobni tudi v teh časih najti dobre odgovore na vsa vprašanja, ki zadevajo našo domovino, našo Slovenijo. Vaše delo pri tem bo ključno. Naj ga spremlja modrost. Naj bo danes začeto zakonodajno obdobje v zgodovini spoznano po največji kakovosti zakonov in drugih odločitev. Naj bo to naš najboljši čas!"

Potrdili tri podpredsednike

Po Türkovem nagovoru so na tajnih volitvah izvolili podpredsednike parlamenta, ki so France Cukjati (SDS), Miran Potrč (SD) in Vasja Klavora (DeSUS). Državni zbor je na ustanovni seji tudi že oblikoval odbor za zadeve Evropske unije, kar je predlagal dosedanji premier Janez Janša. Za predsednico so poslanke in poslanci imenovali Darjo Lavtižar Bebler (SD), za podpredsednika pa Franca Jurija (Zares) in Bogdana Baroviča (SNS). Nato se je ustanovna seja končala.