Svetovni dan hrane: 'Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj.'

16. oktober je tudi dan hrane, ob katerem danes Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) s sloganom 'Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj.' opozarja predvsem na problematiko pandemije covida-19, ki je otežila tudi dostop do zdravju koristne in varne hrane, predvsem revnim in ranljivim skupinam. Na NIJZ so zapisali: "Po oceni FAO trpi zaradi lakote 8,9 % svetovnega prebivalstva, za kar se med drugim krivi tudi nestabilne gospodarske razmere na svetovnih trgih, ki se zaradi pandemije še slabšajo. Za Slovenijo je značilno, da smo v veliki meri odvisni od uvoza hrane, kar povečuje naše tveganje za prehransko varnost." Strokovnjaki v tem času predlagajo, naj bo prehrana sestavljena iz kakovostnih, hranljivih in lokalnih živil. V ta namen so na NIJZ oblikovali smernice oziroma prehranske nasvete v času nove virusne bolezni.

Ne pretiravajmo z zalogami hrane

Priporočajo, da je prehrano vedno treba načrtovati vnaprej, pri čemer je pomembno, da načrtujemo le toliko hrane, kot je dejansko potrebujemo oz. je nameravamo porabiti in preglejmo, katera živila že imamo doma. Opozarjajo, da, kljub razmeram, naj bo nakup hrane in surovin preudaren in ne paničen. "Pred nakupom vedno pomislite tudi na prijatelje in sosede v stiski, zlasti če gre za starejše in bolne, ki morda potrebujejo vašo pomoč. Prihranite jim pot v trgovino in opravite nakup še za njih," dodajajo. Trgovine obiskujmo čim redkeje, saj za čas trajanja ukrepov velja, da se moramo držati priporočil in se med nakupom izogibati nepotrebnim stikom. "Da bi tveganje za okužbo z novim koronavirusom čim bolj zmanjšali, obiskujte trgovino na primer vsakih 14 dni."

Trenutno ni dokazov, da bi se novi koronavirus prenašal s hrano, kar pomeni, da se virus na površini živil ali v živilih ne razmnožuje, toda opozarjajo, da v teoriji obstaja možnost, da se s kašljanjem, kihanjem ali umazanimi rokami koronavirus prenese na embalažo in preko nje na drugega človeka. Tak prenos najbolj učinkovito zmanjšajo z doslednim in rednim umivanjem rok, se izdelkov čim manj dotikamo, sveže sadje in zelenjavo temeljito umijemo pod tekočo vodo, živila toplotno obdelamo in jih ustrezno shranimo.

Jejmo uravnoteženo

Celodnevno prehrano razdelimo na tri do pet obrokov, kjer naj bo kosilo največji obrok, večerja pa naj bo količinsko pol manjša od kosila. Opozarjajo, da se je pametno izogibati nezdravim prigrizkom. Vsak glavni obrok naj vključuje čim širši nabor različnih živil, kot so beljakovine (mlečni izdelki, meso, ribe, jajca, stročnice), ogljikovi hidrati (žita in polnovredni žitni izdelki), zelenjava in sadje, kakovostne maščobe (sončnično, oljčno, bučno olje) in tekočine (navadna voda, mineralna voda, nesladkan čaj). Priporočajo, da se poslužujemo osnovnih, svežih živil. Polovico krožnika naj zavzema zelenjava, četrtino beljakovinska živila, preostalo četrtino pa škrobna živila. Glavnemu obroku dodajmo še dve razprti dlani solate in dnevno zaužijmo med 400 in 650 grami zelenjave in sadja.

Ne ustvarjajmo si nerazumnih zalog hrane, prednostno porabimo hitro pokvarljive izdelke, bodimo pozorni na rok trajanja živil. "Živila, ki imajo rok uporabe označen kot 'porabi do', so živila, ki so hitreje pokvarljiva in jih ne uporabljamo po pretečenem roku, medtem ko so živila z rokom uporabe 'uporabno najmanj do' trajnejša in jih lahko uživamo tudi po pretečenem roku, če so embalaža, vonj, okus in videz še primerni."

Če v obroke vključimo priporočena raznovrstna živila, ne vidijo potrebe po dopolnjevanju prehrane s prehranskimi dopolnili. "Nenadzorovano in prerano uživanje prehranskih dopolnil močno odsvetujemo, saj je zdravju škodljivo." Vsa hranila najbolj optimalno dobimo ravno z uravnoteženo prehrano, razen vitamina D, saj je njegov glavni vir naša lastna proizvodnja v koži pod vplivom sonca. Zato v jesenskem in zimskem času priporočajo hrano, bogato z vitaminom D. To so: ribje olje, ribe, jajca, mlečni izdelki in živila, obogatena z vitaminom D, sicer pa na sonce, v naravo, kjer lahko prijetno združite s koristnim. Kolesarite, se sprehajate in nabirate vitamin D.

Pomembna je tudi samooskrba

Zavedanje o zdravi hrani, ekološki pridelavi in samooskrbi se je v zadnjih letih pri Slovencih opazno povečalo. Različne raziskave, povezane z zdravjem, navajajo, da se povečuje delež ljudi, ki redno uživajo zelenjavo. Stopnja samooskrbe z zelenjavo je v Sloveniji v letu 2018 znašala 41 % za vso zelenjavo in 51 % za svežo zelenjavo. Trend se v zadnjem letu povečuje, kar je dober pokazatelj tega, da smo na pravi poti k zavedanju in ohranjanju domačega. "Če kupujete neposredno od kmetov, naj za čas trajanja epidemije velja, da se držite veljavnih ukrepov in priporočil in se izogibate nepotrebnim obiskom. Pomembno je, da kupci na kmetije prihajajo ločeno in da prodajalci naročajo posamično." Prednost takšne izbire izdelkov je varovanje okolja, saj zmanjšamo uporabo embalaže, takšna hrana tudi je bolj kakovostna in priložnost damo tudi lokalnemu kmetu.

Ne pozabimo na fizično aktivnost

Za svoje zdravje lahko poskrbimo tudi z domačim vrtnarjenjem, saj to pripomore k boljšemu fizičnemu in duševnemu zdravju, obenem pa poskrbimo za ustrezno samooskrbo. "Raziskave so pokazale, da različne aktivnosti na vrtu izboljšujejo kondicijo, moč in ravnotežje. Poleg tega se ugotavljajo tudi drugi številni pozitivni zdravstveni učinki: omogočajo krepitev kosti in sklepov, znižujejo ITM in spodbujajo mentalne funkcije. Vrtnarjenje od 30 do 45 minut na dan lahko pomeni porabo od 150 do 300 kalorij," so zapisali na NIJZ

Ključna je tudi redna telesna aktivnost, saj v kombinaciji z zdravo prehrano krepimo imunski sistem, kar je izrednega pomena v teh časih. Vsak dan poskušajmo biti vsaj 30 minut zmerno telesno dejavni in strokovnjaki opozarjajo: "Ne izvajajte raznih modnih diet, poskusov hujšanja, stradanja in postenja, še zlasti ne v času trajanja epidemije, ker omenjene prakse povečujejo tveganje za podhranjenost in slabijo vaš imunski sistem." 

"Situacija, v kateri smo se znašli, ima torej lahko kar nekaj koristnih izidov in priložnosti. S takim življenjskim slogom lahko tudi največ storimo za našo kondicijo, zdravje in počutje. Ob tem svetujemo, da ob upoštevanju priporočil za preprečevanje prenosa okužbe s koronavirusom ostanete optimistični," sklenejo ob svetovnem dnevu hrane na NIJZ.