Sindikati ob sprejetju PKP 10 napovedujejo ustavno presojo

Državni zbor Republike Slovenije je v ponedeljek sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic covida-19. Na sprejetje PKP 10 so se že odzvali v Konfederaciji sindikatov (KSS) PERGAM in izrazili zgroženost. Ta je posledica predvsem načina sprejemanja zakonodaje, ob katerem ni nikakršnega sodelovanja javnosti, socialnega dialoga v okviru Ekonomsko socialnega sveta in v okviru pogajalske komisije za javni sektor ter načina, ko se z enim zakonom posega v številne predpise. "S tem se povsem nepregledno spreminja pravni red," so kritični.

Ob tem poudarjajo, da gre za zlorabo nujnih postopkov sprejemanja zakonodaje v situacijah, ko v Sloveniji ni razglašena epidemija. Zgroženi pa so tudi nad novimi "podtaknjenci" v interventnem zakonu.

Posebej problematične se jim zdijo določbe, ki posegajo v sistem plač v javnem sektorju, in sicer neutemeljeno, povsem selektivno, zgolj za eno poklicno skupino. "Povsem nerazumljivo in neutemeljeno je, da PKP 10 odpravlja omejitev najvišjega plačnega razreda zgolj za zdravnike in zobozdravnike, ne pa tudi za druge javne uslužbence na najzahtevnejših delovnih mestih," pravijo in kot primer navedejo visokošolske učitelje, raziskovalce ter zaposlene v gledališčih in orkestrih, ki bi po njihovem prepričanju tudi lahko presegli omejitev 57. plačilnega razreda.

"Gre za evidentno in popolnoma neutemeljeno neenakost. Ta je bila povrhu vsega sprejeta ob kršitvi postopka, ki ga za to predvideva Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in ob odsotnosti socialnega dialoga s sindikati javnega sektorja," poudarjajo v KSS PERGAM in dodajajo, da to predstavlja tudi kršitev stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja iz leta 2018. Ta daje zaposlenim pravico do plačane stavke, če vlada enostransko poseže v enotni plačni sistem.

Zato so napovedali vložitev zahteve za presojo skladnosti predmetnega člena PKP 10 z ustavo, saj so prepričani, da je zaradi sporne določbe del zaposlenih v javnem sektorju povsem brez razloga in utemeljitve manj ugodno obravnavan in postavljen v slabši položaj glede na zdravnike in zobozdravnike.

Dodajajo, da je plačni privilegij za zdravnike in zobozdravnike v luči dejstva, da je vlada sindikatom javnega sektorja na dan božičnih praznovanj pisno sporočila, da se ni pripravljena pogajati o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju, s katerim bi naslovili plače zaposlenih v spodnjem delu plačne lestvice in se dogovorili za redno usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo in drugimi makroekonomskimi gibanji, še posebej zavržen. "Če bi vlada prisluhnila večkratnim opozorilom sindikatov o nujnosti sprotnega usklajevanja vrednosti plačnih razredov, ne bi z leti vse več plač javnih uslužbencev potonilo na raven minimalne plače, prav tako pa tudi do pritiskov po (selektivnih) dvigih plač v različnih delih javnega sektorja ne bi prihajalo," so prepričani.

Menijo, da vlada s tem načrtno destabilizira plačni sistem v javnem sektorju in pri tem omogoča posameznim poklicnim skupinam boljši pogajalski položaj v primerjavi z drugimi. Ker je to nesprejemljivo in to počne na način, ki ni skladen z ustavo in zakonom, bo KSS Pergam izpodbijala sporni člen PKP 10 na Ustavnem sodišču in oblikovala zahteve za dvige izhodiščnih plačnih razredov tudi ostalih javnih uslužbencev, zlasti tudi tistih, ki so v enotnem plačnem sistemu umeščeni primerljivo z zdravniki in zobozdravniki, sporočajo.

FIDES nezadovoljen, ker zdravstvo ostaja del enotnega plačnega sistema

Razočaranje nad sprejetjem desetega protikoronskega zakona so izrazili tudi v sindikatu FIDES. Razočarani so predvsem nad dejstvom, da pri njegovem sprejemanju odločevalci niso upoštevali njihove zahteve po izločitvi zdravstva iz enotnega plačnega sistema, pa tudi da država še vedno ni pristopila k iskanju sistemskih rešitev za javni zdravstveni sistem. Kot so sporočili iz sindikata, novega protikoronskega zakona, ki naj bi veljal zgolj eno leto, niti ni mogoče neposredno uporabljati.

Od Ministrstva za zdravje zato pričakujejo, da bo še letos predlagalo ustrezne rešitve v poklicni kolektivni pogodbi za zdravnike, s katerimi bodo vsaj začasno sanirali nastala nevzdržna plačna razmerja med zdravstvenimi poklici, še posebej v razmerju do mladih zdravnikov.

V delu opozicije so opozarjali, da ta določba pomeni zvišanje plač le za že sedaj najbolje plačane zdravnike, pozablja pa na mlade zdravnike in druge zdravstvene delavce. Robert Cugelj z Ministrstva za zdravje je sicer pojasnil, da bodo na podlagi te določbe odprli socialni dialog o tarifnemu delu kolektivne pogodbe, v katerega so vključeni tudi mlajši zdravniki, specializanti in vsi ostali.

FIDES je pred sejo državnega zbora opozarjal, da je treba takoj narediti vse, da v javnem zdravstvu obdržimo nosilce zdravstvene dejavnosti, če je predstavnikom ljudstva kaj mar za kakovostno javno zdravstvo, razvoj medicine in predvsem za bolnike.

"Brez takojšnjih sistemskih ukrepov na področju plač, z izločitvijo zdravstvenih delavcev iz enotnega sistema plač v javnem sektorju bo javno zdravstvo zaradi neenakih pogojev funkcioniranja čedalje bolj izgubljalo bitko z zasebnim zdravstvom," so zapisali v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov.

Za boljše delovne pogoje zdravnikov so se zavzeli tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, od koder so opozorili, da bodo le dobri pogoji dela mlade zdravnike zadržali doma, kjer jih zdravstvo nujno potrebuje. Delujoče javno zdravstvo in najzahtevnejša medicina namreč po njihovem zahtevata dovolj nosilcev zdravstvenih dejavnosti, dovolj konkurenčne pogoje in organizacijo dela.