Državni zbor je s 46 glasovi za in 42 proti sprejel nov protikoronski zakon z novimi dodatki in odškodnino za primer zapletov pri cepljenju proti covidu-19, ki je težak najmanj 180 milijonov evrov. Sprejeti zakon prinaša nove dodatke za najbolj ranljive, uvaja odškodninsko odgovornost za primer zapletov pri cepljenju ali uporabi zdravila proti covidu-19, duhove buri zvišanje zgornje meje uvrščanja zdravnikov v plačne razrede.
Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 je dopoldne poslancem predstavil finančni minister Andrej Šircelj. Med novostmi je izpostavil odškodninsko odgovornost za primere zapletov pri cepljenju proti covidu-19. "Čeprav je cepljenje najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti covidu-19, pa lahko v redkih primerih pride do resnih nezaželenih učinkov, zato se uvaja odškodninska odgovornost," je pojasnil.
Uvaja se tudi povračilo škode tistim, ki jim je škodo na zdravju povzročila uporaba zdravila proti covidu-19, kot so poudarili koalicijski poslanci, pa zakon ne prinaša obveznega cepljenja.
Ob tem podaljšuje tudi nekatere ukrepe, ki bi se sicer letos iztekli. Neizrabljeni lanski dopust bo tako mogoče izkoristiti do 1. aprila 2022, tistega za leto 2021 pa do konca prihodnjega leta. Turistični boni iz lanskega junija bodo veljavni do konca junija 2022, do takrat bo država tudi še izplačevala po 500 evrov za vsakega novorojenega otroka.
'Pomoč najranljivejšim'
Igor Peček (LMŠ) je ugotovil, da predlog zakona vsebuje nekatere nujne ukrepe za pomoč najranljivejšim, a hkrati opozoril, da v njem ni potrebnih ukrepov za pomoč najbolj prizadetim gospodarskim panogam. "Ne verjamem, da bomo s turističnimi boni rešili industrijo srečanj, sejemsko dejavnost," je dejal.
Na področju varovanja zdravja se med drugim podaljšujejo možnost prerazporejanja zdravstvenega kadra, financiranje telemedicinske obravnave in možnost koriščenja treh dni odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika, na področju gospodarstva pa je Šircelj izpostavil nov ukrep kreditiranja podjetij preko Slovenskega podjetniškega sklada.
Stroški hitrih testov se bodo delodajalcem krili iz proračuna, novost je tudi mesečni dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah.
Novi interventni zakon prinaša tudi izplačilo novih enkratnih solidarnostnih dodatkov, med drugim upokojencem in kmetom. Upokojenci bodo dodatek prejeli v treh različnih višinah, ki pa so po oceni Mihe Kordiša iz vrst Levice določene nepravično. Enkratni solidarnostni dodatek v treh različnih višinah bodo prejeli upokojenci s pokojninami do 714 evrov, kmetje brez pokojnin v starosti nad 65 let, invalidi in vojni veterani. Država bo 500 evrov za vsakega novorojenega otroka izplačevala še do sredine leta 2022.
Opoziciji najbolj sporno načrtovano zvišanje zgornje meje uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov
"Ponovno so tukaj ukrepi za ljudi," je medtem o predlogu zakona dejal SDS Marko Pogačnik. Spomnil je, da je državni zbor doslej sprejel že devet interventnih zakonov za omilitev in odpravo posledic covida-19 z ukrepi, ki so bili učinkoviti in uspešni. To po njegovih besedah dokazujejo številke o nadpovprečni gospodarski rasti med državami članicami EU in eni najnižjih stopenj brezposelnosti.
Večjemu delu opozicije se zdi najbolj sporno načrtovano zvišanje zgornje meje uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov za šest plačnih razredov. "Takšna sprememba, ki posega v sistem plač v javnem sektorju, se nikakor ne more sprejemati v interventnem zakonu," je menila Andreja Zabret (LMŠ). Da gre za podiranje plačnega sistema, ki ga je uvedla druga Janševa vlada, je menila tudi Alenka Bratušek.
"Se res mudi, da bo zdravnik, ki že sedaj dobiva 15.000 evrov plače, dobil še 1000 evrov več?" je vprašal Kordiš in opozoril, da je ta določba pisana na kožo ozkemu delu najbolj privilegiranih ljudi znotraj zdravniškega ceha. Tudi Zabretova je opozorila, da se bodo plače zvišale le določeni skupini zdravnikov, medtem ko se na mlade zdravnike očitno pozablja.
Podobne pomisleke ima Dejan Židan iz vrst Socialnih demokratov: "Zakaj imamo mi že zdravstveni sistem? Zato, da zagotavljamo vedno višje plače vedno večjemu številu zdravstvenih delavcev ali enostavno samo zato, da bolnim ljudem omogočimo zdravljenje?"
V opoziciji so kritični, da je zakon nemoralen in vsebinsko sporen, da deli upokojence in gre za zakon, ki uvaja še večjo represijo in daje denar plačni eliti. Ob tem poudarjajo, da odločitve trenutne vlade državo vodijo le v še večjo gospodarsko krizo, ki bo nastopila v prihodnosti.
Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Robert Cugelj je sicer pojasnil, da bodo na podlagi te določbe odprli socialni dialog o tarifnemu delu kolektivne pogodbe, v katerega so vključeni tudi mlajši zdravniki, specializanti in vsi ostali. "Ne gre samo za elite," je zagotovil.
Moniki Gregorčič iz poslanske skupine SMC se zdi nasprotovanje predlaganim ukrepom nerazumljivo in v nasprotju s solidarnostnim načelom pomoči potrebnim družbenim skupinam. "Ključno sporočilo je, da prinaša pomoč za okrog 300.000 najbolj ranljivih," je o novem interventnem zakonu dejal Jožef Horvat (NSi). Zakon bodo podprli tudi v poslanskih skupinah SDS, DeSUS in SNS.
Vlada je sprva predvidela, da bi lahko v času resne in utemeljene nevarnosti hitrega širjenja covida-19 ukrepe za pogojevanje zbiranja ljudi, opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, prometa blaga ali izvajanja storitev določala kar z odloki. Te člene je odbor za finance prejšnji teden iz zakonskega besedila črtal.
KOMENTARJI (883)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.