Slovenija

Reprodukcijsko kloniranje ni potrebno

Ljubljana, 26. 11. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Novica, da so v ZDA klonirali človeški zarodek je nemudoma obšla svet in svetovno javnost dodobra razburila. Odmevi so v glavnem negativni in odklonilni, spet pa so oživele razprave o smiselnosti kloniranja. O vsem tem smo se pogovarjali z dr. Radovanom Komelom z Inštituta za biotehnologijo medicinske fakultete v Ljubljani.

Kloniranje, kot smo slišali široka javnost odklanja; kako pa je s strokovnjaki, biologi, genetiki, vi najbrž na zadevo gledate drugače? Povejte nekaj v zagovor kloniranja.

Gre za precej vročo temo. Gre za zvezen niz dogodkov in raziskav na tem področju, od časa do časa pa pride do nekega medijsko odmevnega dogodka. Ta dogodek lahko pomeni nek etični preboj, ali pa pomeni neka nova tehnološka ali metodološka dognanja. V tem primeru gre za svojevrsten etični problem, dosedanja načela so se začela lomiti, nekaj podobnega se je na primer dogajalo že lansko leto, saj se je veliko govorilo o genetiki in problemih, ki jih odpira biotehnologija. V Angliji so kloniranje v medicinske namene dovolili, Clinton v ZDA pod argumenti stroke ni uvedel moratorija na tovrstne raziskave.

Gre pa tu izključno za terapevtsko kloniranje, se pravi, za ustvarjanje zarodkov samo do faze nediferenciiranih celic, ki se jih usmerja v določen tip tkiv oziroma celic, ki so potem na voljo za presajanje in različna zdravljenja. Seveda je tu potrebnih še veliko raziskav. Reproducijsko kloniranje pa je povsod prepovedano, tudi ne zadostuje pogojem sodobne etike.

Izvorne celice, ki bi jih uporabili iz klonov, naj bi uporabili za reševanje življenj in zdravljenje različnih bolezni. Katerih in kako sploh zagotoviti, da bo kloniranje res namenjeno odkrivanju možnosti zdravljenja?

Tovrstna področja ponavadi urejajo zakoni, hkrati pa morajo raziskave opravičiti svoj namen. Večina znanstvenikov ne vidi nobenega smisla v kloniranju osebkov. Na Zemlji nas je že šest milijard, ni potrebno iznajti novo, zakomplicirano pot za reprodukcijo. Če bo to kdaj dovoljeno, bodo to zagotovo osamljeni primeri, recimo za pare, ki ne morejo po drugačni poti dobiti potomcev.

Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da bi kloniranje omejevalo genetsko pestrost ljudi. Tudi "oče" slavne ovce Dolly, ki so jo klonirali na Škotskem, je postal velik nasprotnik kloniranja ljudi. Kaj pravite vi?

Ovčka Dolly ni ravno bolna, malo je debelejša, ker so vsi pozornejši do nje. Znano pa je, da je postopek kloniranja uspešen v majhnih odstotkih, ti osebki imajo lahko potem težave, kar pomeni, da je metodologija še vedno tvegana: že to sta dobra razloga, da ne bi šli v reprodukcijsko kloniranje človeka. Za ta korak ni nobenega razloga, obstajajo pa veliki etični zadržki. Seveda pa vsak tak postopek – če bi bil široko uporabljen – omejuje biološko pestrost, hkrati pa je kloniranje lahko pripomoček pri ohranjanju živalske in rastlinske biološke pestrosti. Kloniranje bi omogočilo reprodukcijo za vse tiste vrste, ki so na robu izumrtja.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12