Predlog, ki bi omogočil, da Anhovo zadiha, bi vlada podprla, a ob popravkih

Na dopisni seji je vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, ki so ga Državnemu zboru predložili Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes skupaj s 6012 overjenimi podpisi volivk in volivcev.

Kot so sporočili, vlada podpira zahtevo po zagotovitvi zdravega življenjskega okolja vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije, pri čemer meni, da je treba k reševanju okoljske problematike na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju Občine Kanal ob Soči, pristopiti sistematično, z jasnimi končnimi cilji, metodologijami in postopki. Kot so zapisali, vlada ni naklonjena urejanju okoljske problematike z določbami, ki urejajo posamične primere. Predlog novele zakona namreč posega v sistemske določbe, katerih izvršljivost je pogojena s podzakonskimi predpisi za vse ostale naprave. Takšen pristop pa je po mnenju vlade vprašljiv z vidika razmerja med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti.

So pa v vladi kljub navedenemu naklonjeni zagotavljanju višjih okoljskih standardov, zato bi ob ustreznih popravkih posameznih določb predloga zakona ta zakon vlada lahko podprla. Predvsem se navedeno nanaša na strožje zahteve pri izvajanju obratovalnega monitoringa in poročanju o rezultatih obratovalnega monitoringa ter povišanju glob za prekrške v zvezi z obratovalnim monitoringom. 

Tisti del predloga, ki se nanaša na izenačitev zahtev za obratovanje naprav za sosežig z zahtevami, ki trenutno veljajo za sežigalnice, je za vlado sprejemljiv, vendar nesistemski, saj v sistemskem zakonu urejajo podrobnosti, za katere zakon pooblašča vlado ali ministra. Vlada zato meni, da bi bilo to pravnosistemsko primerneje urejati s podzakonskimi predpisi.

Podpora predlogu tudi s strani zdravnikov 

Predlog podpirajo tudi zdravniki člani Zdravniške zbornice Slovenije. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, predlog zakona sledi vsebini zdravniškega poziva in številnim zdravniškim prizadevanjem, s katerimi zdravniki od leta 2020 množično pozivajo odločevalce k izenačitvi mejnih vrednosti izpustov onesnaževal za sežig in sosežig. "Zdravje mora biti zagotovljeno vsem prebivalcem v enaki meri, ne glede na kraj njihovega bivanja ali druge okoliščine," so zapisali in dodali, da je izenačitev tehnološko in pravno mogoča.

Kot pojasnjujejo, med termično obdelavo odpadkov nastaja mešanica različnih plinastih snovi in delcev, ki vsebuje različne težke kovine (živo srebro, krom, mangan, baker, arzen, kadmij, svinec ...) in različne druge strupene spojine (dioksine, furane, dušikove okside ...). Iz zraka se snovi nalagajo v površinske in podzemne vode ter v tla, od koder prehajajo v rastline, ki so prehrana za ljudi. Onesnaževala se v okolju in človekovem telesu kopičijo desetletja. "Številna med njimi so dokazano strupena in prek različnih mehanizmov delujejo na naše zdravje (povzročajo oksidativni stres in vnetje, vplivajo na hormonski sistem, rastne faktorje, poškodujejo DNK...) in lahko povzročajo različne bolezni, kot so rak, bolezni dihal, bolezni živčevja, razvojne anomalije otrok ..."

Opozarjajo, da smo za škodljive učinke onesnaževal ljudje različno občutljivi, posebno občutljiva populacija pa so otroci in osebe s kroničnimi boleznimi.

Trenutna ureditev v Sloveniji za določena onesnaževala predpisuje različne mejne vrednosti za sežigalnice in sosežigalnice. Za skupni prah imajo sežigalnice mejno vrednost določeno pri 10 mg/m3, naprave za sosežig pa 30 mg/m3. Za dušikove okside je dosedanja mejna vrednost za sežigalnice 200 mg/m3, za naprave za sosežig pa 500 mg/m3. Neskladja so pri mejnih vrednosti za ogljikov monoksid. Zakonodaja za sosežig sploh ne predpisuje polurnih mejnih vrednosti emisij v zraku, pač pa dopušča, da lahko naprave za sosežig pri izračunu dnevnega povprečja izločijo do pet polurnih meritev, kar v praksi omogoča zanemarjanje kratkotrajnih visokih presežkov emisij. To pa je lahko visoko tveganje za zdravje okoliškega prebivalstva, opozarjajo.

Po njihovem mnenju je v Sloveniji zahteva za izenačitev sežiga in sosežiga še dodatno utemeljena, saj je reliefno zgrajena iz slabo prevetrenih zaprtih kotlin in dolin, kar omogoča, da se onesnaževala na nekem področju zadržujejo dlje. "Največja naprava za sosežig je umeščena na območje srednje Soške doline, kjer beležimo največje število poklicnih in okoljskih bolezni v Sloveniji, ki so že tako povzročene s preteklim industrijskim onesnaževanjem in kjer je število rakavih obolenj nadpovprečno visoko. Prebivalci v okolici Anhovega bi že zato potrebovali posebno okoljsko obravnavo, vendar so trenutno zaščiteni slabše kot prebivalstvo v okolici sežigalnic."

Da je izenačitev potrebna, je državi v letu 2023 svetoval tudi posebni poročevalec za okolje dr. David R. Boyd, ki je v končnem poročilu Združenim narodom za Slovenijo zapisal: "Slovenija bi morala zagotoviti, da se obseg in toksičnost izpustov iz cementarn in vseh industrijskih onesnaževalcev sčasoma zmanjšata, pri čemer bi morala dati prednost znanim žariščem onesnaženja, kot je Anhovo. Za sosežig v cementarnah bi morali veljati enaki emisijski standardi kot za sežigalnice odpadkov, tudi če to po zakonodaji Evropske unije ni obvezno."

Odločevalce zato pozivajo, da predlagane zakonodajne spremembe podprejo in preprečijo sprejemanje amandmajev ali drugačnih oblik urejanja izpustov sežiga in sosežiga, ki bi vsebino zakona oslabile. Obenem odločevalce pozivajo, naj zahtevajo hitro implementacijo zakona. "Vsako dodatno odlaganje implementacije zakona pomeni le dodatno neutemeljeno ogrožanje zdravja prebivalstva v okolici sosežigalnic. Kdo bo za to sprejel odgovornost?" se sprašujejo.

Kaj so ključni poudarki predloga?

Predlog novele so pripravili v okviru kampanje 'Naj Anhovo zadiha', saj je glavni namen predlaganih sprememb zmanjšati onesnaževanja okolja v dolini reke Soče. Z novelo bi izenačili standarde glede izpustov, ki veljajo za sosežigalnice, s tistimi, ki veljajo za sežigalnice. Trenutno namreč za cementarne veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice.

Predlagano je tudi, da se na vseh večjih izpustih naprave izvaja enak obratovalni monitoring kot na glavnem izpustu ter da se frekvenca poročanja o monitoringu poveča z letne v mesečno.

DZ je novembra v prvi obravnavi s 50 glasovi za in enim proti sklenil, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. V koaliciji so ga načeloma podprli, pri čemer je Gibanje Svoboda opozorilo, da je treba biti pri sprejemanju tovrstnih zakonskih rešitev previden. V SDS so želeli vključitev najširše strokovne javnosti, da bi prišli do zakona, ki ne bi povzročil nasprotovanj v gospodarstvu in tudi v drugih okoljih, v NSi so opozorili, da predlog v trenutni obliki prinaša nepredvidljive posledice za gospodarstvo.

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor bo predlog novele obravnaval v sredo.