Erjavec se ne boji pričanja Drenikove in Sekolca

Skrivalnic je konec, prvič po prisluškovalni aferi se njena glavna akterja, Simona Drenik in Jernej Sekolec, ne bosta mogla skriti pred poslanci in televizijskimi kamerami. Toninovi komisiji bosta odgovarjala na ključna vprašanja; zakaj njun nedopusten pogovor in zakaj po nezaščiteni liniji?

Tukaj pa se v zgodbo vključuje prekaljeni politični maček Karl Erjavec. Podpredsednik Knovs Žan Mahnič namiguje, da naj bi Drenikova upoštevala navodila Erjavca. Če bo Drenikova to potrdila, tako Mahnič, bo to pomenilo nič drugega kot odhod Karla Erjavca z mesta ministra. Mahnič je še dodal, da se na Drenikovo izvajajo "pritiski, da ne bi povedala resnice".

Obrambni minister pa obtožbe zanika in še vedno trdi, da Drenikova in Sekolec sploh ne bi smela komunicirati. "Namigi, da bi to naročil jaz, so čista neresnica," je povedal. Erjavec od akterjev pričakuje, da bosta pričala po resnici in dodaja, da ga ni ničesar strah. Za Sekolca je še povedal, da se v življenju še nikdar nista srečala, za Drenikovo pa, da "odkar ni več bila zaposlena na MZZ, z njo nisem imel nobene komunikacije".

Erjavec je sicer že aprila dejal, da nima nič proti zaslišanju Drenikove in Sekolca, vabilo Knovs pa je pričakoval tudi sam. Ponovno je zatrdil, da je zunanje ministrstvo tedaj sprejelo vse potrebne ukrepe glede varnosti in zaščite komunikacij. Očitke, da ministrstvo ni poskrbelo za varno komunikacijo med arbitrom in agentko, pa je označil za nesprejemljive, "saj arbiter ne bi smel z nikomer komunicirati, zlasti pa ne s strankami v postopku", je poudaril tedaj.

Gre za obračun s tedanjim zunanjim ministrom Erjavcem?

Zaslišanje in obravnava arbitražne prisluškovalne afere na Knovsu naj bi bila sicer po navedbah medijev namenjena tudi političnemu obračunu s tedanjim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, ki se sedaj kot obrambni minister sooča z interpelacijo, ker naj bi med drugim zlorabil vojaško obveščevalno službo.

Erjavec je za Delo tudi poudaril, da je sam zgodbo že večkrat pojasnjeval še v prejšnjem sklicu parlamenta, namignil pa je, da "pogrevanje te zadeve koristi le Hrvaški" in da je "veleizdajalec tisti, ki zadevo pogreva v notranjepolitične namene".

Erjavec je prepričan, da predsednik komisije Matej Tonin izrablja svoj položaj za rušenje vlade in Desusa, s tem, ko bo zaslišal civilne osebe, a Tonin stavi na 5. člen zakona o Knovsu, saj da so gostje vabljeni prostovoljno.

Tonina zanima predvsem, zakaj Drenikova ni upoštevala navodil Sove

Delegacija Knovsa pod vodstvom Tonina je 10. aprila že obiskala sedež Sove in si ogledala dokaze v povezavi s hrvaškim prisluškovanjem, tudi slovenskim novinarjem.

Med drugim je Tonin tedaj pojasnil, da so imeli že 14. decembra 2016 - torej še v prejšnjem sklicu parlamenta - dokaze, da je prisluhe pogovorov med Drenikovo in Sekolcem izvedla hrvaška obveščevalna služba SOA.

Takrat sicer Drenikove in Sekolca niso zaslišali, nameravajo pa to storiti zdaj. Tonin je nakazal, da ga zanima predvsem, zakaj Drenikova ni upoštevala protiobveščevalnih navodil Sove, in tudi, zakaj jih ni zunanje ministrstvo. Izrazil je prepričanje, da je Sova pripravila ustrezne informacije in usposabljanje projektne skupine za arbitražo, a ta navodila niso bila upoštevana.

"Raziskali bomo, zakaj MZZ ni sprejel vseh predlogov Sove," je aprila poudaril Tonin. "Če je šlo za malomarnost, se pričakuje, da bodo ljudje, ki so ogrozili ta pomemben projekt, odgovarjali," je dodal.

Zaslišali bodo tudi nekdanjega direktorja Sove

Kakšna so bila navodila Sove, naj bi članom Knovsa v sredo pojasnil tudi tedanji direktor Sove Andrej Rupnik. Pogovor z njim bodo člani komisije izvedli najprej, ob 14. uri. Uro in pol kasneje naj bi svoja stališča poslancem predstavila tudi Drenikova, ob 17. uri pa v DZ pričakujejo tudi Sekolca. Po koncu zaprte seje bo imel Tonin izjavo za javnost.

Po poročanju časnika Delo je Drenikova potrdila, da se bo seje Knovsa udeležila s svojim odvetnikom. Prav tako je udeležbo za STA potrdil Sekolec, ki pa je napovedal, da ne namerava ničesar komentirati, ne pred poslanci ne pred mediji, ker da to po njegovi oceni "ni v interesu nikogar".

Hrvaška zaradi pogovorov med Drenikovo in Sekolcem sporočila, da izstopa iz procesa

Posnetki pogovorov Drenikove in Sekolca so leta 2015 povzročili precejšnje zaplete v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Slednja je nato sporočila, da izstopa iz procesa, ker da je "nepovratno kompromitiran".

Arbitražno sodišče samo se je sicer po zamenjavi slovenskega in hrvaškega arbitra, ki sta odstopila, leto dni kasneje odločilo, da je Slovenija s temi pogovori sicer storila prekršek, a ne takšne narave, da sodišče ne bi moglo zaključiti dela. Konec junija 2017 je nato izdalo končno razsodbo o poteku meje med državama, ki pa jo priznava le Slovenija.