Oranžno opozorilo: povečala se bo toplotna obremenitev in požarna ogroženost 

Iz dneva v dan bo bolj vroče. Novo vročinsko obdobje bo po napovedih Agencije za okolje (Arso) trajalo do vključno ponedeljka. Najvišje dnevne temperature bodo segale krepko čez 30 stopinj Celzija, vročino bodo sem ter tja lahko zmotile vročinske nevihte. 

Od četrtka naprej bo po nižinah sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev, zato se svetuje previdnost. V najtoplejšem delu dneva je bolje ostati na hladnem ali vsaj v senci, piti je treba dovolj tekočin, vsekakor pa je treba poskrbeti tudi za najranljivejše - starejše, bolne in otroke. Nikakor pa ne pozabite niti na živali. 

Več o vremenu za posamezni kraj ... 

Velika požarna ogroženost 

Zaradi suhega in vročega vremena je predvsem v južni polovici države povečana možnost nastanka požarov v naravi, zato na Upravi za zaščito in reševanje svetujejo previdnost in pravilno uporabo ognja v naravnem okolju. Takšno stanje bo trajalo do prvih obilnejših padavin in znižanja temperatur, predvidoma v začetku prihodnjega tedna.

Pri uporabi ognja v naravnem okolju je treba upoštevati predvsem naslednje:

- pri kurjenju je treba ustrezno urediti kurišče, ogenj pa nadzorovati ves čas kurjenja,
- ob vetru kurjenje ni dovoljeno oziroma je treba z njim prenehati,
- prepovedano je uničevanje odpadkov z ognjem ter vsakršno požiganje,
- prepovedano je odmetavanje in odlaganje gorečih ali drugih predmetov in snovi, ki v naravnem okolju lahko povzročijo požar.

Kako hitro se lahko razplamti ogenj, so te dni priča po Balkanu, Italiji, Franciji ... 

Kmetijska suša vse hujša 

V prihajajočih dneh pa se bo še poslabšala vodna bilanca površinskega sloja tal. Najhujša kmetijska suša je trenutno na jugovzhodu države. Predvsem na Dolenjskem, delu Posavja (predvsem Krško-Brežiško območje)in v delu Bele Krajine stanje površinskega sloja tal že od sredine junija drsi v ekstremne sušne razmere, so jasni na Arsu. 

''Ker traja sušni stres že celotno vegetacijsko obdobje, na izpostavljenih območjih na jugovzhodu države sušni stres ovira večji del kmetijske letine, tudi sadno drevje in vinsko trto, ki sušne razmere običajno premagujejo z globljimi koreninami. Najbolj je prizadeta koruza, znaki sušnega stresa pa so uvelost in zvijanje in sušenje listov. Koruza prehaja v generativne razvojne faze, metličenju ponekod že sledi, cvetenje in opraševanje. V kombinaciji z visokimi temperaturami zraka, ki so napovedane za prihodnje dni, lahko pričakujemo, da bo vpliv sušnega stresa ojačal tudi vročinski stres. Kjer koruza že cveti bo lahko moteno bo tudi opraševanje,'' so opozorili na Arsu in dodali, da nič na boljšem niso niti druge vrste zelenjave. 

V Novem mestu je v vegetacijski sezoni padlo le 186 mm dežja, kar je najmanj od leta 1961. Vodni primanjkljaj od 1. aprila do sredine julija je v Novem mestu presegel 250 mm, kar je slabše stanje kot stanje v ekstremno sušnih letih 2013 in 2000. Zelo suho je tudi na jugozahodu države, v Slovenski Istri in na obalnem območju, s primanjkljajem okrog 350 mm, kar je podobno kot v letih 2015 in 2011.

Največji primanjkljaj v tem obdobju smo na Obali beležili leta 2007 (423 mm). V območju zelo suhe se v prvi polovici julija uvršča tudi vodna bilanca v severovzhodni Sloveniji in v delu Štajerske, kjer so sicer lokalne padavine nekajkrat popravile stanje, vendar pogosto naredile še več težav z neurji in točo.