'Skrbeti bi nas morale napovedi, da se bodo do sredine stoletja poletja otoplila še za dve stopinji Celzija'

Meteorologinja in klimatologinja Agenciji za okolje (Arso) Tanja Cegnar je za 24ur.com podala koristne informacije in nasvete za prilagajanje ter ublažitev učinkov trenutnih ekstremnih vročinskih razmer. S priznano klimatologinjo smo se pogovorili tudi o preteklih vročinskih valovih v Evropi leta 2003 ter v Rusiji leta 2010 in predvidevali, kako bo z ekstremnimi vročinskimi razmerami v prihodnje tudi pri nas.

Na izredne ukrepe ob vročinskih valovih so v Sloveniji že leta 1996 opozarjali ameriški strokovnjaki

V roku slabega meseca dni vstopamo že v tretji vročinski val letošnjega poletja. ''Če upoštevamo dejstvo, da so postala poletja tudi pri nas za približno dve stopinji Celzija toplejša kakor pred 50 leti, je že to velik razlog za zaskrbljenost. Predvsem bi nas morale skrbeti napovedi, da se bodo do sredine tega stoletja, poletja zelo verjetno otoplila še za dodatni dve stopinji Celzija,'' je opozorila klimatologinja Tanja Cegnar. Kot je nadaljevala, na Arsu opažajo, da so vročinski valovi že zdaj izrazitejši, daljši in pogostejši, kot so bili sredi 60. let prejšnjega stoletja, v prihodnosti pa bodo še izrazitejši in dolgotrajnejši. Meni, da bi nas morale trenutne razmere in zaskrbljujoče projekcije vzpodbuditi k različnim prilagoditvam posameznih javnih sektorjev, glede na njihove osnovne značilnosti. 

Kot je razložila, ima večina evropskih držav za posebne podnebne razmere že izdelane prilagoditvene strategije. Za vsak sektor obravnavajo najprej potencialne grožnje ekstremnih vremenskih razmer, nato so določene še nadaljnje možnosti in prilagoditvene strategije. Kot se spominja Cegnarjeva, segajo začetki vzpostavljanja sistemov opozarjanja in ukrepanja ob vročinskih valovih v Sloveniji v leto 1996, ko so strokovnjaki iz ZDA na svetovni biometeorološki konferenci v Ljubljani prvič predstavili njihove sisteme opozarjanja in ukrepanja ob podobnih ekstremnih vročinskih razmerah. 

Zadnji konkretni vročinski val je zahodno Evropo zajel leta 2003

Cegnarjeva je glede izdelave ter implementacije podnebnih prilagoditvenih strategij spomnila na še eno prelomno točko. To je bil vročinski val, ki je po zahodni Evropi pustošil poleti leta 2003. Cegnarjeva je izpostavila, da je bilo avgusta 2003 po nekaterih ocenah, ki se med seboj sicer malce razlikujejo, zaradi vročinskega vala v tem delu Evrope med 50 in 70 tisoč dodatnih smrti. 

Vročinski val je leta 2003 najbolj prizadel mesto Pariz, vzrokov za to pa je bilo več. V mestu je takrat ostala pretežno starejša populacija. Večina prizadetih je bivala v mansardnih stanovanjih in zanje ni nihče vnaprej poskrbel. Izdanih ni bilo nobenih opozoril, vzpostavili niso niti sistema navodil in priporočil za ravnanje v takih razmerah. Večina Parižanov je bila avgusta zdoma, zato je ob nenadnem dvigu števila smrtnih žrtev, veliko trupel ostalo v mrtvašnicah, neidentificiranih po več tednov skupaj, saj so bili svojci pokojnih v tistem obdobju ravno na počitnicah. Zaradi nepopisne gneče v mrliških prostorih so pogrebni delavci za shranjevanje trupel uporabili tudi večje zamrzovalno skladišče na pariškem obrobju. V začetku septembra 2003 so tako pokopali še zadnjih 57 neidentificiranih žrtev vročinskega vala iz pariške regije. Francija je takrat doživela velik šok, skupno število smrtnih žrtev je bilo malo nižje od 15.000. Tedanji minister za zdravstvo Jean-François Mattei je odstopil, saj na razmere ni podal primerne reakcije. 

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) sta nato začeli vzpostavljati in širiti te sisteme v zahodni Evropi ter drugod po svetu. Cegnarjeva se spominja, da se je po tem dogodku začelo pripravljati in implementirati sisteme opozarjanja na vročinske valove v vseh večjih evropskih mestih. Sledila so tudi priporočila za ukrepe, kaj in kako postopati v podobnih razmerah.

Kot pravi Cegnarjeva, je bilo poletje 2003 tudi v Sloveniji med daleč najbolj vročimi, saj so bili že celoten maj, junij in julij sušni, intenzivnejše padavine pa so se pojavile šele konec avgusta. To so bili zelo suhi in vroči meseci, ko se je posušila praktično vsa vegetacija. Sončna energija je takoj dosegla ter ogrela tla in vsa ta energija se je pretvarjala v vedno višjo temperaturo zraka. Suša je bila tako z vročino sočasna in jo je dejansko še stopnjevala.

Vremenski vplivi vročinskih razmer so usodni za ekosisteme in posledično za kmetijstvo

"Ob vročinskih nevihtah deževnica, ki doseže tla, zelo hitro odteče in tla si z njo nič kaj ne opomorejo. V času ekstremne vročine pride ob tem tudi do zelo velikega izhlapevanja." Kot je še dejala Cegnarjeva, lahko ob dovoljšni količini padavin v taki vročini izhlapi celo od sedem do devet litrov vode na kvadrati meter. Tako lahko na eni strani govorimo o veliki izgubi deževnice, po drugi strani pa Cegnarjeva opozarja tudi na vročinske razmere, ki jih spremlja nevarna toča ali pa zelo močni in intenzivni nalivi, ki lahko na pridelkih naredijo precejšnjo škodo.

Veliko škode v takih razmerah po besedah Cegnarjeve utrpijo tudi različni ekosistemi. Voda v jezerih in vodotokih se hitreje ogreje, zato so v takih razmerah prizadete predvsem občutljivejše vrste rastlin in živali. Ob dolgotrajnejšem sušnem in vročem obdobju se zniža tudi nivo vode, vodostaji v jezerih in rekah padejo pod za ekosistem še sprejemljivo mejo.

Razmišljanje o ekstremnih vremenskih razmerah je potrebno že v začetnih fazah gradnje in urbanističnega načrtovanja 

Cegnarjeva dodaja, da imamo srečo, saj je valove mogoče razmeroma dobro predvideti in napovedati. Pravi, da je mogoče veliko doseči že preventivno, s primerno izolacijo stavb, s prilagojeno lego in velikostjo oken pri novogradnjah, vplive vročinskih valov je mogoče ublažiti s tudi pasivnimi hišami. "Že sama urbanistična zasnova mest z dovoljšno količino zelenih površin in dreves lahko pripomore s senco, parki in vodnimi površinami," pravi Cegnarjeva. V mestih se po njenih besedah pozna tudi zasnova ulic, ki ponoči omogoča prost dotok svežega zraka v mestna središča in dodaja, da je takih in podobnih ukrepov še cel kup.

Čeprav Cegnarjeva trdi, da pri nas ne bo tako hudo, kot je recimo v Španiji, obenem poudarja, da moramo glede na podnebne projekcije, razmere tudi pri nas jemati zelo resno. Lani smo imeli v Sloveniji po njenih besedah srečo, da smo imeli poletje z razmeroma kratkotrajnimi vročimi obdobji, občasno prekinjenimi z osvežitvami, kar je bilo veliko lažje prenašati. Vročinski valovi se bodo ponavljali - projekcije kažejo, da bo poletje, kakršno je bilo recimo leta 2003, sredi tega stoletja veljalo že za povsem običajno poletje.

Vročinski val poviša stopnjo umrljivosti, zmanjša pa delovno storilnost in zmožnost koncentracije

Po podatkih NIJZ se v primerjavi z dnevi brez ekstremne vročine, med vročinskim valom nekoliko poveča stopnja umrljivosti. Vročina sicer najbolj prizadene kakovost življenja starostnikov, bolnikov in otrok v zgodnji otroški dobi.V času vročine se skrajša in zniža stopnja oziroma sposobnost koncentracije, kar je pomembno pri prometni varnosti, saj do nezgod na cestah največkrat pride ob popuščanju voznikove koncentracije. "Pri ljudeh je mogoče občutiti tudi padec delovne storilnosti. Pri temperaturi 28 stopinj Celzija se namreč za vsako dodatno stopinjo Celzija, naša storilnost še dodatno zniža," razloži Cegnarjeva. Ključno je, da se pred izpostavljenostjo vročini obvaruje predvsem ljudi v bolnišnicah, tako zdravstvene delavce kot seveda paciente, enako v domovih za starejše, pa tudi v vrtcih je potrebno poskrbeti za najmlajše.

Za ukrepe v zvezi z delavci, ki  opravljajo delo na prostem je po besedah Cegnarjeve odgovoren Center medicine dela, prometa in športa. Delavci na cesti imajo na primer oblečene posebne brezrokavnike, ki jih hladijo, obstaja pa še kup drugih ukrepov, ki določajo, kako dolgo so delavci lahko izpostavljeni soncu. Poleg tega je zanje osnovno omogočanje delovnih premorov, možnost umika v senco s potrebno zaščito pred UV sončnimi žarki in dovolj tekočine, dodaja Cegnarjeva. V takih razmerah je po njenem mnenju bistveno tudi prilagajanje delovnega časa. "Poleti je dan daljši, zato je možno, da se težja fizična dela opravijo v zgodnjih jutranjih in poznejših večernih ali celo nočnih urah." 

Vročinske nevarnosti: izpadi elektrike, požarna ogroženost, pomanjkanje pitne vode in visoke koncentracije ozona v zraku

V času vročinskega vala velja  na področju elektrogospodarstva in energetike v Sloveniji po besedah Cegnarjeve izpostaviti razširjeno in celo prekomerno uporabo klimatskih naprav. Klime so za okolje zelo obremenjujoče in energijsko požrešne, to pa pomeni veliko obremenitev za celoten energetski sistem. V preteklosti je zaradi takšnih preobremenitve sistema tako v Evropi kot tudi v ZDA, večkrat prišlo do izpadov električnega toka.

Ob veliki vročini je vegetacija presušena, takrat je požarna ogroženost  precejšnja. Cegnarjeva je kot primer omenila Rusijo, ki je leta 2010 doživela izrazit vročinski val. Temperatura je v Moskvi dosegle okoli 40 stopinj Celzija, v okoliški naravi pa je prišlo do mnogih požarov. Prebivalci so bili soočeni z visokimi temperaturami, obkrožal pa jih je še slab zrak, onesnažen z delci iz požara. Požarov v takem obsegu pri nas sicer ni, čeprav se ob dolgih sušnih obdobjih prav lahko zgodi, da kje zagori, še opozarja klimatologinja.

"Pri nas se ob vročinskem valu večkrat soočamo s prekomerno koncentracijo ozona v ozračju." Cegnarjeva zato svetuje, da takrat sredi dneva in popoldne omejimo fizično aktivnost na prostem in se umaknemo v zaprte prostore. Dolgo sušno in vroče obdobje pa lahko prizadene tudi oskrbo s pitno vodo. Tu govorimo predvsem o manjših vodovodnih sistemih, ki so lahko prizadeti, pravi Cegnarjeva in spomni, da smo se s takšnimi razmerami v preteklosti že soočali. Takrat so prebivalcem na ranljivejših območjih kot je Primorska pitno vodo dovažali s cisternami.