Policisti podali ovadbe zaradi manipulacije z delnicami Iskratela

Gorenjski kriminalisti so zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti kazensko ovadili dve pravni in štiri odgovorne osebe v dveh večjih družbah z Gorenjske, ki so zato, da bi družbam pridobile protipravno korist, manipulirale pri trgovanju z delnicami. Po neuradnih podatkih gre za Iskratel in Gorenjsko banko.

Kazniva dejanja naj bi bila izvedena ob izstopu nemškega Siemensa in Gorenjske banke iz lastništva kranjskega Iskratela oziroma ob menedžerskem prevzemu kranjske družbe. Policisti pa naj bi ovadili tudi po dve tedaj vodilni osebi iz Iskratela in Gorenjske banke ter družbi, v korist katerih so ravnali, torej banke in finančnega holdinga.

Med ovadenimi sta po neuradnih podatkih nekdanji predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček, ki se je januarja letos upokojil, in nekdanji član uprave Gorenjske banke Srečko Korber, ki se je s funkcije umaknil letošnjega aprila. Iz Iskratela pa naj bi bila med ovadenimi že upokojeni nekdanji dolgoletni generalni direktor Andrej Polenec, ki je tudi med večjimi lastniki družbe, in nekdanji finančni direktor Metod Zaplotnik.

Kot so danes sporočili s Policijske uprave Kranj, so osumljenci v sredini leta 2009 banki omogočili, da je za nekaj več kot 45.000 evrov kupila izstopni delež evropskega tehnološkega velikana v osnovnem kapitalu gorenjske tehnološke družbe, potem pa ga je za 20 milijonov evrov gorenjski družbi še isti dan prodala nazaj. S tem je bila družba oškodovana za 20 milijonov evrov, banka pa si je pridobila protipravno korist.

Banka je po tej prodaji, vendar v drugem poslu, isti dan gorenjski tehnološki družbi za okoli 8,5 milijona evrov prodala še svoj kontrolni delež. Čeprav je bil posel sklenjen v letu 2009 je bila kupnina plačana šele v začetku lanskega leta.

Isti vodstveni delavci so po ugotovitvah kriminalistov svoj položaj zlorabili tudi nekaj dni kasneje, ko so v povezavi z menedžerskem prevzemom tehnološke družbe še ne-ustanovljenemu finančnemu holdingu podelili opcijo za nakup deleža te družbe. Holdinška družba je še isti dan po dogovoru za 2,2 milijona evrov posel tudi izpeljala, čeprav bi za paket delnic morala odšteti več kot osem milijonov evrov.

Za zlorabo položaja je zagrožena zaporna kazen do osem let zapora. Za kazniva dejanja pravnih oseb pa se sme predpisati denarno kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ali pa prepovedati razpolaganje z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je.

V Gorenjski banki prepričani, da bivša uprava ni škodovala banki

V Gorenjski banki so pojasnili, da niso seznanjeni z ovadbo, zato konkretne zadeve ne morejo komentirati. Kriminalisti pa so pod drobnogled vzeli še nekatere druge pretekle posle Gorenjske banke, v zvezi s katerimi je v teku tudi več sodnih postopkov.

"Dosedanje ugotovitve banke v teh primerih ne kažejo, da bi bivša uprava kakorkoli škodovala banki oziroma ravnala nezakonito," so poudarili v Gorenjski banki, kjer si bodo še naprej prizadevali, da v sodnih postopkih uveljavijo svoje terjatve zoper dolžnike in dokažejo pristnost ter veljavnost vseh posojilnih razmerij s strankami banke.

Iskratel vsebine ovadbe ne komentira

Iz Iskratela so sporočili, niti oni niti družba lastnica Fintel ovadb danes še niso prejeli, zato vsebine ne morejo komentirati. Kot so poudarili, pa navedbe Policijske uprave Kranj ne odražajo dejanskega dogajanja v letu 2009.

Trditev, da je Gorenjska banka za 45.000 evrov kupila delež Siemensa ne drži, kajti omenjena banka je po izstopu Siemensa izvedla dokapitalizacijo in ne nakupa deleža podjetja v navedenem znesku z namenom, da se je ohranil osnovni kapital v višini 109.000 evrov. Osnovni kapital se je namreč znižal zaradi izstopa Siemensa.

Predvsem pa je po mnenju Iskratela povsem netočno navajanje vrednosti 17,5 odstotka Iskratela po izstopu Siemensa in Gorenjska banke. Z izstopom Siemensa in Gorenjske banke je namreč Iskratel obema družbenikoma izplačal preko 50 milijonov evrov iz svojega premoženja. Družba, ki zniža velik del svojega likvidnega premoženja pa ne more biti enako vredna pred in po izstopu družbenikov, zato je ocena te vrednosti že v izhodišču netočna, pojasnjujejo.

Hkrati poudarjajo, da je pri izstopu družbenika vedno družba tista, ki je dolžna družbeniku, ki je izstopil, izplačati ocenjeno vrednost poslovnega deleža. Lastnik ima vedno pravico, odločiti in presoditi ali bo delež prodal novim lastnikom ali pa bo izstop poplačala družba iz svojega premoženja.

Zato je aktualno vodstvo družbe prepričano, da družba Iskratel takrat ni bila oškodovana. Nadaljnji ukrepi prestrukturiranja in zniževanja števila zaposlenih pa so bili posledica prepolovitve prihodkov od prodaje v letu 2009 zaradi zmanjšanih vlaganj operaterjev v fiksno omrežje ter povečane konkurence kitajskih proizvajalcev telekomunikacijske opreme.

"V morebitnih nadaljnjih postopkih si bo zdajšnje vodstvo družbe prizadevalo to tudi dokazati ter tako ohraniti dobro ime in ugled Iskratela ter njegovih zaposlenih v domačem poslovnem okolju ter tudi na tujih trgih," so še zapisali v Iskratelu.