LDS se bo še naprej zavzemala za delitev Slovenije na tri kohezijske regije, je povedala poslanka največje opozicijske stranke Cveta Zalokar Oražem. Takšno stališče bo stranka zastopala tudi na sestanku o kohezijskih regijah, ki bo v sredo v Državnem zboru, na njem pa naj bi skušali zbližati stališča glede bodoče regionalizacije države.
Za posvet, ki ga je na pobudo predsednika SD Boruta Pahorja sklical predsednik vlade Janez Janša, je že skrajni čas oziroma je že kar malo pozno, je povedala Zalokar Oražmova.
Od vlade pojasnil, zakaj naj bi državo razdelili na dve regiji, nismo dobili, je dejala poslanka LDS. Ob tem pa je med drugim opozorila, da bo morala v primeru takšne delitve Slovenija v proračunu za posamezne projekte denimo v nerazvitem delu regije zagotoviti najmanj polovico sredstev.
Tudi Pahor se nagiba k trem kohezijskim regijam
Tudi predsednik SD Pahor je povedal, da se sam nagiba k rešitvi, da bi Slovenija v EU poskušala doseči razdelitev države na tri kohezijske regije. Če bi se izkazalo, da je vprašanje dveh ali treh regij le vprašanje političnega poguma, potem bi lahko prišli do dogovora, da slovenska politika skupaj investira vse svoje znanje in sposobnost, da bi v pogajanjih uspela s tremi regijami, meni Pahor.
In kaj pravijo evropska pravila?
Slovenija se bo o členitvi države na več kohezijskih regij z Evropsko unijo pogajala na podlagi uredbe o skupni klasifikaciji teritorialnih enot za statistiko, na kratko imenovane NUTS, to je na podlagi pravil, ki določajo, kakšne morajo posamezne regije oziroma enote biti, hkrati pa predpisujejo postopek, ki mu je treba slediti v primeru sprememb v klasifikaciji. Pravila so sicer v veljavo stopila julija leta 2003.
Po klasifikaciji NUTS so države razdeljene na teritorialne enote na treh ravneh. Slovenija želi spremeniti svojo razvrstitev na ravni NUTS 2, kjer je, enako kot na ravni NUTS 1, obravnavana kot ena sama regija. Uredba določa, da so prvi kriterij za klasifikacijo obstoječe administrativne enote, to je "zemljepisno območje z administrativno oblastjo, ki ima moč sprejemati odločitve o politikah za to območje v okviru pravnega in ustavnega okvirja države članice".
Nadalje je za klasifikacijo posamezne administrativne enote pomembna njena povprečna velikost, ki mora za raven NUTS 2 biti med 800 tisoč in tremi milijoni prebivalcev, medtem ko je za NUTS 1 ta razpon od treh do sedem milijonov, za NUTS 3 pa od 150 tisoč do 800 tisoč prebivalcev. Če je prebivalstvo celotne države pod minimalnim pragom za določeno raven klasifikacije NUTS, je na njej država ena enota, določa uredba.
Če država članica administrativnih enot primernega razpona nima, se klasifikacija opravi na podlagi združevanja primernega števila posameznih manjših obstoječih enot, pri čemer se upošteva zemljepisne, socio-gospodarske, zgodovinske, kulturne in okoljske okoliščine.
Te enote se v klasifikaciji obravnavajo kot neadministrativne enote, njihova velikost pa mora biti v okviru populacijskih pragov za posamezne ravni NUTS; zaradi posebnih okoliščin, kot so že omenjene, sicer njihova velikost lahko od pragov tudi odstopa.
In kam sodi Slovenija?
Na ravni NUTS 2 je vse od svojega vstopa v EU obravnavana kot ena enota neadministrativne narave. Svojo klasifikacijo želi spremeniti z uvedbo administrativnih enot, pri čemer se sklicuje tudi na določilo v uredbi, ki navaja, da so spremembe možne v krajših intervalih v primeru bistvene reorganizacije relevantnih administrativnih struktur v državi.
Ker je uredba stopila v veljavo leta 2003, namreč njena prva revizija ni predvidena pred letom 2006, kar pomeni, da bi morebitne spremembe v veljavo stopile šele 1. januarja 2008. To je za Ljubljano prepozno, saj želi novo ureditev imeti na mestu za prihodnjo finančno perspektivo EU, ki zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
Njen položaj nekoliko olajšuje izjava, ki si jo je izborila marca letos, in velja za premik v pogledu EU, ki je dotlej vztrajno zavračala kakršnokoli novo klasifikacijo države na ravni NUTS 2. Izjava navaja, da je v luči pomislekov, ki jih je izrazila Slovenija, Evropska komisija pripravljena ponovno preučiti regionalno klasifikacijo države na podlagi uredbe o NUTS v primernem trenutku, če bo to potrebno.
To vsebuje tudi določbo, da se sprememba klasifikacije NUTS lahko sprejme v intervalih, krajših od treh let, še izhaja iz izjave. O morebitnem številu regij, ki bi jih na ravni NUTS 2 želela imeti Slovenija, izjava ne govori. Vlada Janeza Janše marca odločitve na to temo še ni sprejela, zadnji veljavni predlog tedaj pa je bil iz srede leta 2004, torej obdobja vlade Antona Ropa - po njem naj bi se na ravni NUTS 2 Slovenija razdelila na tri regije.
Uradno Bruselj sicer ni prejel še nobenega predloga, pojasnjuje predstavnik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere, osebno pa meni, da imata več možnosti za uspeh dve regiji.
